Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec bo takoj po potrditvi dolgoročne podnebne strategije, ki naj bi se zgodila v začetku julija, državni Gen energiji podelil energetsko dovoljenje za gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne Krško, je slišati v vladnih krogih. S tem bo prvič črno na belem napisano, da Slovenija začenja postopke za večmilijardni infrastrukturni projekt.

Ideja o gradnji drugega bloka Jedrske elektrarne Krško (JEK 2) je stara že skoraj dve desetletji. V Gen energiji so od leta 2006 do leta 2018 za študije upravičenosti in izvedljivosti projekta porabili 16 milijonov evrov. Februarja lani so na ministrstvo za infrastrukturo oddali vlogo za energetsko dovoljenje.

Na ministrstvu, ki ga vodi Jernej Vrtovec, so se po naših informacijah zelo zavzeli za pospešitev tega večmilijardnega projekta. Energetsko dovoljenje naj bi tako minister podpisal takoj, ko bo sprejeta dolgoročna podnebna strategija. Ta je že v parlamentarni obravnavi, poslanci bodo o njej predvidoma odločali na julijski seji.

Strategija je pomembna, ker ministrstvu daje pravno podlago za projekt. “Resolucija o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 navaja, da bo za ohranitev stabilnega elektroenergetskega sistema z vsemi funkcijami potrebna izgradnja dveh ali več sistemskih elektrarn, pri tem pa pušča odprto izbiro energetske mešanice. Ta naj bi v prihodnosti vključevala ali izgradnjo novega bloka jedrske elektrarne ali več manjših jedrskih elektrarn ali elektrarne na ogljično nevtralne sintetične pline,” so nam pojasnili na okoljskem ministrstvu, kjer so dokument spisali.

Na energetskem razpotju

Slovenija je na področju energetike pred velikimi izzivi. Prvi blok krške nuklearke naj bi sicer podaljšal obratovalno dovoljenje za 20 let, a okrog leta 2043 naj bi se njegova življenjska doba iztekla. Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) se ob višanju cen emisijskih kuponov spopada z vse večjimi finančnimi težavami, kar bi po nekaterih informacijah lahko vodilo v njeno predčasno zaprtje. To je sicer predvideno za leto 2030, a generalni direktor direktorata za energijo na infrastrukturnem ministrstvu Hinko Šolinc je nedavno za RTV Slovenija dejal, da bi TEŠ lahko vrata zaprl že leta 2024.

Omenjeni elektrarni skupaj pokrijeta tretjino letne porabe električne energije v Sloveniji. Upoštevajoč še zaveze razogljičenju in doseganju podnebnih in energetskih ciljev do leta 2050 ter napovedi o rasti porabe električne energije, je jasno, da mora Slovenija odgovoriti na vprašanje, od kod bo v prihodnje pridobivala energijo. Možnosti je, kot že omenjeno, več: povečanje deleža obnovljivih virov energije (OVE), gradnja večjih sistemskih elektrarn ali več manjših jedrskih elektrarn, politično verjetno najmanj sprejemljiva je povečevanje uvoza, ki zdaj pokriva približno polovico celotnih naših potreb po elektriki.

Slovenija se je že v lani sprejetem Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu zavezala k nadaljnji rabi jedrske energije in leto 2027 določila kot skrajno leto, do katerega se bo odločila o gradnji drugega bloka krške nuklearke. Z energetskim dovoljenjem za JEK 2, ki bo prvo uradno in pisno soglasje državnega organa h gradnji določenega energetskega objekta, bi vlada naredila korak v tej smeri in sprožila začetek postopkov.

Naslednja faza: umeščanje v prostor

Nato projekt prevzame okoljsko ministrstvo, ki mora začeti z umeščanjem v prostor in s pridobivanjem soglasij sosednjih držav. Na ministrstvu, ki ga vodi Andrej Vizjak, pravijo, da za zdaj v zvezi s tem projektom še ne vodijo nobenih aktivnosti.

Preden bodo začeli morajo namreč dobiti pobudo infrastrukturnega ministrstva z ustrezno obrazložitvijo in utemeljitvijo. “Med obveznimi vsebinami mora biti tudi utemeljitev skladnosti načrtovane prostorske ureditve z nacionalnimi programi, strategijami in drugimi razvojnimi akti in dokumenti,” poudarjajo na Vizjakovem ministrstvu.

V Gen energiji, ki jo vodi Martin Novšak, pravijo, da že v tem letu pričakujejo “intenzivno delo” na področju umeščanja v prostor in pridobivanja gradbenega dovoljenja. Umeščanje v prostor naj bi trajalo pet let. Vlada naj bi se nagibala k temu, da bi projekt uredila s posebnim zakonom, kar bi olajšalo postopke v tej fazi. Po optimističnem scenariju bi lahko drugi blok elektrarne postavili do leta 2035, pravi naš vir.

Cena bo odvisna od izbrane tehnologije

Investitor Gen energija je moral v vlogi za energetsko dovoljenje že opredeliti nekatere značilnosti objekta: lokacijo, nazivno moč, količino električne energije, ki bi jo letno proizvedel, varnostni vidik. Drugi blok naj bi stal v neposredni bližini prvega bloka. Možni sta dve lokaciji blizu krške nuklearke.

Veliko vprašanj pa ostaja odprtih. Tudi zaradi slabe izkušnje s šestim blokom Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ), ki se je med gradnjo podražil s 600 milijonov evrov na 1,4 milijarde evrov, bo osrednje vprašanje ekonomske upravičenosti naložbe in omejevanja korupcijskih tveganj.

Kot pravijo v Gen energiji, je ocenjena vrednost naložbe od 5 do 6 milijard evrov, končna višina pa bo odvisna od izbrane tehnologije ter velikosti oziroma moči elektrarne. Za zdaj je v načrtu, da naložbo v čim večji meri financirajo sami, in sicer z lastnimi viri, s krediti dobavitelja in z obveznicami, pravijo. Ob tem dodajajo, da študije kažejo, da je projekt ekonomsko upravičen. “Obstoječa elektrarna JEK se je povrnila prej kot v tretjini svoje življenjske dobe. Za novo elektrarno velja podobno, oziroma bi se glede na daljšo življenjsko dobo povrnila še prej, približno v četrtini življenjske dobe.”

Cena bo odvisna predvsem od moči elektrarne in izbire tehnologije. Krška nuklearka deluje na ameriški tehnologiji podjetja Westinghouse. V času vlade Marjana Šarca je takratni ameriški minister za energetiko Rick Perry ob obisku Slovenije priporočil, da jo izberemo tudi za drugi blok. Cenejši alternativi naj bi bili na primer kitajska ali ruska tehnologija.

Okoljevarstveniki opozarjajo na potresno nevarnost

Pomembno vprašanje je tudi, ali bodo sosednje države soglašale z gradnjo. Po naših informacijah je vlada že “tipala” njihovo razpoloženje. Hrvati, s katerimi si zdaj delimo električno energijo iz JEK, naj bi nakazali, da bi bili pripravljeni poslovno sodelovati tudi v drugem bloku. Kot trd oreh pa bi se lahko izkazala Avstrija, ki nasprotuje jedrskim elektrarnam.

Naslednji trd oreh bo okoljski in varnostni vidik. Okoljske organizacije iz šestih držav so ravno včeraj pred krško nuklearko protestirale zaradi, kot so navedli v sporočilu za javnost, “nerešene problematike podaljševanja življenjske dobe 40-letne jedrske elektrarne, ki se nahaja sredi potresnega območja”. JEK namreč želi podaljšati življenjsko dobo do leta 2043 (pred tem mora opraviti presojo vplivov na okolje), a avstrijska organizacija Global 2000, ki je protest organizirala, opozarja, da je krška nuklearka edina v Evropi, ki obratuje na rdečem potresnem območju.

Tomislav Tkalec iz okoljevarstvenega društva Focus, ki je sodelovalo na protestu, je ob tem dejal, da se “omenjena tveganja ignorira tudi v razpravi o gradnji novega jedrskega reaktorja na isti potresno nevarni lokaciji”.

Verjetno bi bilo v razpravi o JEK 2 pomembno tudi vprašanje radioaktivnih odpadkov, saj je iskanje lokacij za odlagališča stalen problem upravljalcev elektrarn.

Bomo šli na referendum?

Čeprav bi z izdajo energetskega dovoljenja ministrstvo za infrastrukturo sprožilo postopke umeščanja v prostor, pa to še ni dokončna odločitev, da bomo gradili drugi blok. V aktualni vladi so po naših informacijah naklonjeni temu, da bi se Slovenci o vprašanju prihodnosti energetske oskrbe (ne le konkretnega projekta) odločali na referendumu.

Da je ta potreben, meni tudi nekdanja infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek. Po njenem mnenju ni vprašanje, ali želimo drugi blok temveč ali ga potrebujemo.

“Kot državljanka bi bila vesela, če bi jedrsko energijo znali nadomestiti z alternativnimi viri. Vedno bolj sem prepričana, da ta možnost obstaja, toda zaradi varnosti oskrbe z električno energijo in energetske neodvisnosti Slovenije je treba jasno povedati, kako bi jedrsko energijo iz JEK nadomestili in kakšni bi bili stroški,” pravi Bratuškova.

Zato se zavzema za izdelavo Energetskega koncepta Slovenije, ki “bi nedvoumno in s številkami pokazal, koliko energije dolgoročno potrebujemo in na kakšen način, torej iz katerih virov jo bomo pridobili”.