Mladi poslovneži opozarjajo, da so proti nesprejemljivim praksam korporativnega upravljanja. "Korupcija, netransparentnost, vnaprej prirejeni dogovori, špekulacije v osebno korist in nespoštovanje neodvisnih institucij škodijo interesu državljank in državljanov ter interesu države. Tovrstne prakse ne sodijo v sodobno in moderno demokratično državo. Vsi, ki so vpleteni v tovrstno delovanje, bi morali po našem mnenju za to prevzeti odgovornost," pozivajo.
V sekciji mladih v okviru Ameriške gospodarske zbornice Amcham in Združenja Manager so v javnem pismu opozorili, da so mladi gospodarstveniki proti nesprejemljivim praksam korporativnega upravljanja, zaradi katerih se po njihovi oceni izgublja zaupanje v gospodarstvo, gospodarstvenike in politiko.
“V preteklih tednih smo bili priča razkritju slabih, nesprejemljivih in neetičnih praks korporativnega upravljanja. Zgrešene prakse korporativnega upravljanja pa niso le trenutni problem, pač pa jih v Sloveniji, tudi zaradi tihe podpore ključnih deležnikov, izvajamo že desetletja. Zato se, kot mladi gospodarstveniki čutimo opeharjene, razočarane in zgrožene. Ker ne pristajamo na to, da ni mogoče ničesar spremeniti na bolje, ne želimo biti tiho in se čutimo dolžne, da na to opozorimo, pozovemo k takojšnjemu ukrepanju in tudi k samokritičnosti vseh deležnikov,” poudarjajo. Izrazili pričakovanje za takojšnje ukrepanje in spremembo praks korporativnega upravljanja.
“Korupcija in netransparentnost ne sodita v moderno državo”
Ob tem, kot so poudarili, jasno sporočajo, da so prakse označevanja članic in članov nadzornih svetov z osebnimi zamiki, kot so “moji”, “naši”, “tvoji”, davčno svetovanje s strani nosilcev izvršilne veje oblasti, repenčenja s trtjem organov sodnic in sodnikov, razreševanje predsednikov uprav podjetij v prostorih državnega zbora ter številne druge prakse, ki smo jim bili priča v preteklih letih, ne glede na barvo vladajoče koalicije, najmanj nesprejemljive, nedopustne in neetične, če ne celo kaznive, menijo.
“To so primeri slabih praks, ki poleg neprimerne komunikacije in mednarodno odmevnih negativnih zgodb, slabo vplivajo tudi na mednarodni ugled naše države in s tem posledično našega poslovnega okolja. Na ta način naše poslovno okolje postaja nezanesljivo in nevredno zaupanja, kar ima večplastne negativne vplive na celotno družbo. Korupcija, netransparentnost, vnaprej prirejeni dogovori, špekulacije v osebno korist in nespoštovanje neodvisnih institucij škodijo interesu državljank in državljanov ter interesu države. Tovrstne prakse ne sodijo v sodobno in moderno demokratično državo,” razlagajo v sekciji mladih.
Vsi, ki so vpleteni v tovrstna delovanja, bi morali po mnenju mladih poslovnežev za to prevzeti odgovornost. “Opozoriti želimo, da to ni stanje, ki je normalno in sprejemljivo. Takšna ni naša Slovenija in ne okolje, v katerem želimo soustvarjati dodano vrednost za zdravo gospodarsko rast in blaginjo nas vseh državljanov. Ne na kratki rok, ampak trajnostno, na vzdržne dolge proge. Tovrstne prakse pa poslovnemu okolju in nadaljnjemu razvoju države izjemno škodujejo,” še med drugim pravijo.
Odziv mladih gospodarstvenikov sicer prihaja v luči, ko v javnosti te dni odmeva afera ministra za okolje Andreja Vizjaka. Spomnimo, da je komercialna televizija objavila 14 let pogovor med Vizjakom, takratnim ministrom za gospodarstvo ter podjetnikom Bojanom Petanom. Vizjak je Petanu med drugim ponujal dogovor o upravljanju Term Čatež. Zaradi razkritij so stranke KUL vložile interpelacijo zoper Vizjaka. Da bi minister padel, mora za interpelacijo glasovati 46 poslancev. Vizjak je sicer že napovedal, da namerava vse očitke zavrniti z odgovorom na interpelacijo.
