“Alternative drugemu bloku krške nuklearke ni”

Gospodarstvo 20. Jul. 202110:57 > 21. Jul. 2021 07:03
Delite:
Minister Vrtovec
Foto: N1

O tem, ali želimo drugi blok krške nuklearke ali ne, bomo odločali, ko bo pripravljen investicijski program, do takrat pa je še veliko časa za javno in strokovno razpravo o tem, ali in kakšen drugi blok potrebujemo, je v N1 STUDIO dejal infrastrukturni minister Jernej Vrtovec. Po njegovem mnenju alternative drugemu bloku, če želimo biti energetsko neodvisni in če želimo do leta 2050 doseči cilje podnebne nevtralnosti, ni.

Ministrstvo za infrastrukturo je državni Gen energiji podelilo energetsko dovoljenje za drugi blok Jedrske elektrarne Krško (JEK 2). Minister Jernej Vrtovec je dejal, da je ključno da ob rastoči rabi elektrike in nameri o opuščanju rabe premoga v 10 letih, zaradi katere sledi zaprtje šoštanjske termoelektrarne, ter prvem bloku nuklearke, ki bo ob uspešnem podaljšanju živel še največ 20 let, zagotovimo stabilen vir energije.

“Del bomo res lahko pridobili iz obnovljivih virov, a to je le del in premalo, da zadostimo vsem potrebam. Brez nuklearke si ne predstavljam, da bi lahko bili energetsko neodvisni.”

Kdaj referendum o NEK 2?

Energetsko dovoljenje minister vidi kot korak, po katerem se lahko začne javna razprava. Začetek upravnih postopkov še ne pomeni, da bomo drugi blok res gradili. “Zdaj se začne umeščanje v prostor, investicijski program ni potrjen niti ni opravljena razprava.”

Politika si je precej enotna, da bi morali o tem odločati na referendumu. “Gre za največjo investicijo v zgodovini Slovenije, za dolgoročno naložbo, ki jo moramo jemati z vso resnostjo. Zato bi bilo zelo nesmotrno iti proti volji ljudi , ni pa razloga za hitenje. Zagotovo bodo imeli državljani priložnost, da se izrečejo,” pritrjuje Vrtovec.

Na kateri točki bi ga izvedli? “Ko bomo potrjevali investicijski program, pred objavo razpisa za izbiro izvajalca, se bomo odločali, ali projekt želimo ali ne.”

Na kateri točki ne bo več poti nazaj?

Minister je zanikal možnost, da bi šel projekt po poti TEŠ 6, ki se je v času gradnje podražil s predvidenih 600 milijonov evrov na 1,4 milijarde evrov. “Drugega Teša si, verjamem, nobena vlada ne bo privoščila.”

Nekdanji predsednik državnega zbora Pavel Gantar je na Twitterju zapisal, da z navedbami, da energetsko dovoljenje še ne pomeni odločitve o gradnji, vlada projekt pelje podobno kot TEŠ 6. Tudi takrat so politiki opozarjali, da ni nič dokončno, dokler ni bil projekt predaleč, da bi ga ustavili.

“Vlada, v kateri je bil Pavel Gantar predsednik Državnega zbora, je imela možnost TEŠ 6 ustaviti,” se je odzval Vrtovec. “To strašenje je brezpredmetno in na nek način škodoželjno v času, ko nekateri na odgovornih položajih želimo zagotoviti energetsko neodvisnost za 50 let.”

“Ko se bo drugi blok gradil, verjetno ne bom minister. Če bom, pa se TEŠ 6 ne bo ponovil. Sodeloval sem v preiskovalni komisiji in lahko zagotovim, da bi takratna vlada Boruta Pahorja lahko projekt ustavila.”

Kako bi projekt plačali?

V nadaljevanju je dejal, da bi bilo referendum smiselno izvesti, ko se bo potrjeval investicijski program. Takrat bo že znana predvidena cena in finančna konstrukcija.

O predvideni ceni je trenutno preuranjeno govoriti, saj je v projektu še veliko neznank, je v zadnjih dneh večkrat ponovil Vrtovec. Čeprav na primer Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) ne financira jedrskih projektov, pa po njegovem iskanje virov financiranja za tak projekt ni težava.

“Ta trenutek se postavlja kar nekaj jedrskih elektrarn po Evropi, denimo dve na Poljskem, in vse imajo stabilne vire financiranja. Možen vir so tuji skladi in tuji investitorji.” Kot smo poročali, v investitorju, državni Gen energijo, pravijo, da bi v največji možni meri projekt financirali sami (z lastnimi viri in posojili), vlada pa je po Vrtovčevih navedbah odprta za sodelovanje drugih držav – interes je že pokazala Hrvaška, s katero si delimo lastništvo prvega bloka.

Zakaj se je vlada izognila javni razpravi?

Način, na katerega je vlada “vrinila” določbo o rabi jedrske energije v podnebno strategijo, je v opoziciji in med okoljevarstveniki naletel na neodobravanje. V javni razpravi o strategiji, ki je tekla lani poleti, namreč določb o jedrski energiji še ni bilo. Na seji vlade so nato dodali, da “na področju jedrske energije Slovenija načrtuje dolgoročno rabo jedrske energije in v ta namen izvede upravne postopke in pripravo dokumentacije za investicijsko odločanje”.

Okoljevarstvenike, ki so nasprotovali zapisu zgoraj omenjene usmeritve k jedrski energiji (predvsem Greenpeace Slovenija in društvo Focus), moti, da pravzaprav nismo imeli razprave, kakšno energetsko mešanico si želimo in da podnebna strategija ni dokument, v katerem bi se okrog tega opredeljevali. Jedrski energiji načeloma ne nasprotujejo, pravijo, a se vseeno sprašujejo, ali je ta vrsta energije in sam projekt drugega bloka krške nuklearke res optimalna izbira.

Vrtovec je danes v N1 STUDIO dejal, da je časa za javno razpravo še veliko, da bo prisluhnil javnosti in strokovnjakom. Želi pa si, da bi vsi strokovnjaki, ki jedrski energiji nasprotujejo, povedali, kako zagotoviti energetsko neodvisnost in se izogniti redukcijam.

Komentari

Vaš komentar