N1 STUDIO: “Naslednje vlade ne čaka nič lepega”

Gospodarstvo 18. Okt. 202115:55 > 19. Okt. 2021 17:031 komentar
Delite:
N1 STUDIO
Foto: N1

Koga mora biti strah inflacije, kaj jo poganja in kaj bo s podražitvami? Smo res na varni strani, kot miri minister Jernej Vrtovec, in kakšne ukrepe sploh lahko sprejme vlada? O vsem tem je bilo danes govora v oddaji N1 STUDIO z Majo Bednaš, direktorico Urada za makroekonomske analize, in profesorjem Markom Pahorjem z ljubljanske Ekonomske fakultete.

Trenutno se spopadamo z rastjo cen, ki je po oceni centralnih bank posledica okrevanja po epidemiji in povečanega povpraševanja. V današnji oddaji N1 STUDIO je bilo govora o inflaciji, podražitvah in morebitnih ukrepih vlade danes v oddaji N1 STUDIO z gostoma prof. dr. Markom Pahorjem z ljubljanske Ekonomske fakultete in direktorico Urada za makroekonomske analize Majo Bednaš.

Maja Bednaš je v zadnji izdaji Ekonomskega ogledala zapisala, da nekateri kazalniki nakazujejo umirjanje gospodarske rasti v Sloveniji, da obeti v evrskem območju sicer ostajajo ugodni, a da se zaradi cen surovin povečuje negotovost. Zakaj torej to umirjanje? “Kar zadeva zadnje kazalnike, res kažejo umirjanje glede na pomladanske mesece. A hkrati napoved gospodarske rasti kaže na 6,1 odstotka, tudi več, kot smo pričakovali spomladi. To umirjanje povezujemo predvsem s težavami z dobavami polprevodnikov in smo ga pričakovali. Tudi ob tem pričakujemo visoko gospodarsko rast tudi v prihodnjem letu.”

“Zlasti cene pogonskih goriv močno zvišujejo inflacijo, a so bile lani cene zelo nizke. Pri drugih skupinah se cene trajnega blaga, ki so se vrsto let zniževale, zdaj nekoliko rastejo. Vse okoli se giblje med 2,5 in 3 odstotki. Zadnja rast cen energentov bo mogoče napovedala k oceni ob koncu leta, a se pridružujem mnenju, da te ravni niso zaskrbljujoče,” je dodala Bednaš.

“Plače so za podjetja eden izmed pomembnih stroškov. Če se te povečujejo, se povečujejo tudi stroški podjetja, to pa podjetja poskušajo preleviti tudi v cene. To se najprej pojavi v medpodjetniškem poslovanju, a se lahko začne poznati tudi na ceni življenjskih potrebščin,” pa je razložil profesor Pahor. “Danes na okrogli mizi Banke Slovenije je bilo s strani delodajalcev poudarjeno, da že prihaja do rasti plač. Če hočejo podjetja privabiti ustrezne kadre ali sploh dovolj kadrov, morajo zviševati plače. Kar se počasi dogaja, je tudi večje kapitalsko opremljanje dela, večja avtomatizacija in nadomeščanje teh preprostih del, pri katerih z minimalno plačo ne moreš niti upravičiti delavca. /…/ Priložnost, ki se odpira, je načrt okrevanja in razvoja. Slovenija lahko izkoristi tudi zeleni prehod, ki ga je do zdaj premalo.”

“Trenutna statistika plač je povezana tudi z dodatki v javnem sektorju, predvsem v zdravstvu. To je bilo v lanskem letu tudi upravičeno. Ta rast plač ni toliko povezana z drugimi makroekonomskimi dejavniki. Kazalniki pa že kažejo na pomanjkanje usposobljene delovne sile, kar lahko pomeni tudi zahteve po višjih plačah. A pred epidemijo smo ugotavljali, da so te povezave nekoliko manj izrazite, kot so bile v zadnjem obdobju. Nekje je treba najti ravnotežje. Na srednji, dolgi rok, je ključno, da povečujemo dodano vrednost, produktivnost in da izkoristimo možnost EU sredstev ter omogočimo materialno plat za rast plač,” je nadaljevala Bednaš.

Pahor: Vera v centralne banke ni prazna

Sidro inflacijskih pričakovanj je indeks Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki meri, kako trdna so prepričanja o dolgoročni inflaciji. Ena komponenta je, kakšen konsenz dosegajo napovedovalci na mednarodni ravni, druga izmed bolj pomembnih komponent pa je, če se dolgoročna pričakovanja o inflaciji, kaj dosti spreminjajo.

“Za evroobmočje se ta indeks v zadnjih 20 letih praktično ni spremenil. To dejansko kaže na zelo veliko vero v centralne banke. Te so v razvitih gospodarstvih zares samostojne in vodijo svojo politiko, zelo pomembno pa je tudi, da so prešle k mandatu zagotavljanja nizke stabilne inflacije. V prejšnjem tisočletju so imele drugačne cilje, tudi zagotavljanje nizke brezposelnosti in stabilne gospodarske rasti. Ko pa so rekle, da je primarni cilj zagotavljanje nizke in stabilne inflacije, se je zelo dvignila njihova kredibilnost,” je razložil Pahor. “Ta vera v centralne banke ni prazna. Skrbele so, da nismo padli v deflacijo, ki zelo duši gospodarsko rast. /…/ Psihološko ne sprejemamo, da bi se cene in plače nižale, prav ta nizka inflacija pa je tista, ki to omogoča.”

“Vsi smo bili prepričani, kako hitro je letos prišlo do odboja gospodarske aktivnosti, zaloge pa temu niso sledile,” je razložila direktorica Umarja. Situacija pred izbruhom recesije je bila bistveno drugačna, trenutne napovedi kažejo, da gre za začasen šok, cene pa bi se lahko stabilizirale v sredini prihodnjega leta, je še dodala Bednaš.

O energetskih vavčerjih

Premier Janez Janša je omenil ponovno regulacijo marž in energetske vavčerje za ogrožena gospodinjstva. “Tudi v preteklih letih je bil precej spodbujan prehod na ogrevanje na plin. Precejšni delež slovenskih gospodinjstev je prešel na plin. Kar je zdaj drugače ob tokratni rasti cen energentov, je, da cena nafte ni nominalno visoka. Res drag pa je plin kot energent, celo 40 odstotkov gospodinjskih potreb v Evropi je pokritih s plinom. To je bolj zaskrbljujoče. Ker se gospodinjstva ne morejo zaščititi z dolgoročnimi pogodbami, kot se na primer podjetja, je to lahko precejšnja socialna bomba. Če socialno ogroženo gospodinjstvo zadane dvakratno ali trikratno povečanje cen, si tega preprosto ne more povečati,” je opozoril Pahor.

“Gospodinjstva so tista, ki bodo res izpostavljena tem visokim cenam. Pomembno je, da je ukrep energetskih vavčerjev pravilno ciljan, gre pa res za ukrep, ki bo pomagal najbolj ogroženim. Ko bo ukrep oblikovan, se mi zdi smiselno, da se pomaga tistim najšibkejšim,” o energetskih vavčerjih meni Bednaš.

“Na koga bi ciljal z energetskimi vavčerji? Ne vem, kako so si zamislili ta ukrep, zato to težko komentiram. Nekatere stvari znotraj EU so dovoljene, nekatere niso, hitro pride tudi do neenakosti. Ne draži se samo plin, draži se tudi elektrika, ne dražijo pa se na primer drva. Komu torej dati energetski vavčer? Če daš samo enim, se bodo drugi počutili prikrajšani, če daš vsem, si bodo drugi mislili ‘saj njim se pa nič ni zgodilo’. In kaj to pomeni za proračun? Treba je oceniti učinke teh vavčerjev,” pa je Pahor komentiral njihovo omembo s strani Janše. Poudaril je, da naslednje vlade ne čaka nič lepega. “Če bo še tako dobra, verjetno ne bo puščala lepega vtisa, vsaj prvo leto ali dve.”

O ustreznosti ukrepov med epidemijo

Pa je bil denar, za katerega se je vlada zadolževala, ustrezno porabljen? “Mi smo spremljali ukrepe predvsem z vidika učinkov na gospodarsko rast. V lanskem letu so presegli velikost BDP, velik del ukrepov pa je bil namenjen ukrepom na trgu dela, tj. sofinanciranju čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa. Brez teh ukrepov bi BDP lani upadel za več kot osem odstotkov, marsikatera dejavnost bi celo propadla. Učinek torej ocenjujemo kot pozitiven,” je povedala Bednaš. Letos je večji delež namenjen dodatkom v javnem sektorju, je še dodala.

Pahor je izpostavil, da nekatere dejavnosti niso dobile dovolj pomoči. “Ko gledaš tako na široko, kaj spregledaš. A ukrepi lani so bili vsekakor potrebni in brez njih bi bilo veliko slabše, kot je,” pa vseeno poudarja.

“Kazalniki, ki merijo stopnjo pregrevanja gospodarstva, so zelo negotovi, še bolj v tem času epidemije. Mislim, da v tem trenutku težko govorimo o pregrevanju, ker je veliko znakov, ki govorijo o umirjanju,” je mnenja Maja Bednaš. Pahor je dodal, da evropsko gospodarstvo znakov pregrevanja že pred epidemijo ni kazal teh znakov. “Glede na to, da smo že približno na ravni iz leta 2019, če takrat nismo bili pregreti, tudi danes nismo.”

Celotno oddajo N1 STUDIO si lahko ogledate tukaj:

Komentari

Vaš komentar