Vlada Roberta Goloba je sredi žetve pšenice kmete presenetila z napovedjo državnega odkupa celotnega letošnjega pridelka, ki ga sicer te dni že prodajajo mlinarjem. Kmetje zdaj od države želijo med 330 in 400 evrov za tono, medtem ko je trenutna borzna cena za krušno pšenico okoli 340 evrov za tono. Golobova napoved odkupa je po besedah predstavnice živilskih proizvajalcev Tatjane Zagorc v zadnjih dneh povzročila kaos na trgu. Kot pravi, je tudi po današnjem sestanku na kmetijskem ministrstvu vprašanj več kot odgovorov, med drugim ni jasno, ali bodo ob takem razkoraku z borzno ceno mlinarji 'državno' pšenico sploh pripravljeni odkupovati.
Kmetje bodo imeli enega, stabilnega kupca, zato bo cena nekoliko nižja, prav tako bo Slovenija zato vstopila v jesen z večjimi zalogami, je razloge za odločitev pojasnjeval Golob. In opozoril, da pred nami ni običajna zima.
Predlagali kmetje, posluh vlade jih je presenetil
Vlada je ukrep uvedla na poziv kmetov. V Kmečkem glasu je bil namreč prejšnji teden objavljen povzetek sestanka Komisije za odkup in prodajo žit, na katerem so predstavniki Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), Zadružne zveze Slovenije in Sindikata kmetov Slovenije sklenili, da letošnjo pšenico prednostno ponudijo v odkup slovenskim mlinarjem, obenem pa na vlado naslovili poziv, da odkupi celoten letošnji pridelek po od 330 do 410 evrov na tono (različne cene za različne kakovostne razrede).
Očitno pa vsi niso pričakovali, da jim bo vlada ugodila, saj so po vladnem sporočilu, da bo Zavod za blagovne rezerve odkupil pridelek, sporočili, da bo odkup velik logističen zalogaj in da zadruge trenutno pšenico že odkupujejo od kmetov ter jo prodajajo dalje. Shranjevati je ne morejo, ker nimajo skladišč.
Da so k odkupu pridelka vlado pozivali kmetje, je v N1 STUDIO potrdil tudi Roman Žveglič, predsednik KGZS, da jim je ugodila, pa so izvedeli iz medijev. “Cilj nam je bil, da slovenska pšenica ostane v Sloveniji, mislimo, da je tako prav. Res pa je tako, da je potrebna tudi prava cena,” je razložil motiv za ta poziv. Na vprašanje, ali je po današnjem sestanku na kmetijskem ministrstvu znanih več podrobnosti o tem, kako bo odkup dejansko potekal, je Žveglič dejal, da “nekaj več vedo”. Včerajšnji dež je zaustavil žetev in daje državi nekaj dni več časa za logistiko ter objavo razpisa, ki je v pristojnosti ministrstva za gospodarstvo oziroma Zavoda za blagovne rezerve (ZBR). Pšenice, ki so jo že poželi, pa kmetje ne morejo hraniti na prikolicah, zato jo prodajajo naprej.
Tudi direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Tatjana Zagorc je dejala, da po sestanku na ministrstvu ostaja veliko vprašanj, na katera pristojni nimajo odgovorov. “Mislim, da so najprej skočili, zdaj pa želijo reči hop,” je opisala zadnja dejanja vlade. V nadaljevanju je opozorila še na vprašanje skladnosti z evropsko zakonodajo. “Ne vem, če bo Evropska komisija zadovoljna s potezo, ko država odkupuje pšenico od kmetov.”
N1/Aljaž Uršej
“Enkrat sem velikega odkupovalca pšenice vprašal, kakšna bi bila cena kruha, če bi mu kmetje podarili pšenico, pa je rekel, da bi bile tam tam,” je dejal Roman Žveglič, predsednik KGZS. Strošek pšenice je namreč pred februarskimi podražitvami, ki jih je sprožila vojna v Ukrajini, predstavljal le šest odstotkov proizvodne cene kruha.
Je Golobova izjava res dvignila cene?
Na naše vprašanje, kakšno odkupno ceno pričakujejo, je kmetijska ministrica Irena Šinko v petek dejala, da bo to predmet pogajanj s kmeti. Ta se do včeraj sicer še niso začela. Iz objave v Kmečkem glasu – kot napisano – izhaja, da so kmetje predlagali cene od 330 do 410 evrov za tono. Žveglič je dejal, da so toliko predlagali za pšenico najboljše kakovosti, ki pri mešanici za kruh predstavlja le okoli 10 odstotkov.
Direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Tatjana Zagorc – kot pravi – razume, da je vlada želela ohraniti pšenico v Sloveniji, a pravi, da je tudi do zdaj šel v izvoz le del pridelka. Po njenih besedah je petkova napoved vlade zmedla celo verigo in takoj dvignila odkupne cene, ki so zdaj višje kot v okoliških državah. “Mislim, da je od petka naprej kaosu podobno stanje, kar se tiče odkupa in cen. Dejansko smo v težko situaciji,” je dejala in se vprašala, ali bodo mlinarji ter peki kupovali tako drago pšenico oziroma moko.
Žveglič se je na izjavo Zagorc o dvigu cen odzval, da dvomi, da je ena izjava, pa čeprav premierjeva, dvignila cene.
N1/Aljaž Uršej
Četudi bi kmet podaril pšenico, kruh ne bi bil cenejši
Vprašanje, kolikšna bo cena, še ni jasno. “Žetve še ni konec. Nekateri odkupovalci imajo dinamične cene, kar pomeni, da jih lahko dnevno prilagajajo. Ko se bo prah, ki se je dvignil v petek, polegel, bomo videli, kakšne bodo cene,” je dejala Zagorc. Agrarni ekonomist Aleš Kuhar je v preteklih dneh opozoril, da bi lahko visoke odkupne cene celo zvišale inflacijo. Ob tem spomnimo, da je prejšnji teden Surs sporočil, da je ta prečkala 10 odstotkov, prav kruh pa je med izdelki, ki so se v zadnjem letu najbolj podražili (segment kruha in izdelkov iz žit je beležil 16-odstotno rast cen).
A Žveglič meni, da ceni pšenice posvečamo preveč pozornosti. “Enkrat sem mlinarja vprašal, kakšna bi bila cena kruha, če bi mu kmetje podarili pšenico, pa je rekel, da bi bile tam tam,” je dejal (izjava v spodnjem videu). Strošek pšenice je namreč pred podražitvami predstavljal okrog šest odstotkov stroškovne cene kruha. Se je pa po podražitvi ta delež malo zvišal.
Zagorc je dejala, da so se dvignili tudi stroški drugih surovin, energentov in dela, zaradi česar se kruh draži. “Dejansko govorimo o šestkratnikih dviga pri energentih. Morali se bomo pogovarjali, kako v tej verigi pripeljati izdelke do potrošnika po dostopni ceni.” V nadaljevanju pa je dejala tudi, da končna člena verige proizvodnje in prodaje kruha, torej proizvajalci in trgovci, še nikoli ni absorbiral tolikšnega deleža podražitev kot zdaj.
Kmet bo zaslužil, a tudi prihodnja setev bo dražja
Zahteva kmetov se zdi vsaj na prvi pogled precej visoka iz dveh razlogov.
Prvi je, da je Kmetijski inštitut Slovenije (KIS), kot izhaja iz objave v Kmečkem glasu, strošek pridelave pšenice, ki jo kmetje te dni žanjejo, ocenil na 245 evrov na tono (gre sicer za modelni izračun z vrsto predpostavk, realno so stroški od kmetije do kmetije različni). To pomeni, da bi imeli kmetje kar visok dobiček.
Tu je še razkorak z borzno ceno. Kot nam je prejšnji teden dejal eden od sogovornik blizu vodstvu Žita, je pričakovati, da bo ZBR mlinarjem pšenico ponudil v odkup po nabavni ceni (torej 400 evrov na tono), povečani za manipulativne stroške prevoza in skladiščenja. A borzna cena krušne pšenice je trenutno na pariški borzi okoli 340 evrov za tono, tako da ni jasno, ali bodo mlinarji po taki ceni želeli odkupovati. Dvom, ali se bo to zgodilo, je danes v N1 STUDIO izrazila tudi Zagorc.
Po drugi strani pa drži, da je pred nami negotova zima in da z odkupom pridelka država poveča varnost oskrbe. Kmetje pravijo, da bodo z dobičkom od letošnjega pridelka lažje financirali tudi precej dražjo jesensko setev. Cene gnojil in energentov so se v zadnjem letu vsaj podvojile. Država jim je v petek obljubila 22 milijonov evrov pomoči za spopadanje z naraščajočimi stroški. “Pomoč je dobrodošla, pričakujemo pa, da se bo to poznalo v prodajnih cenah. Dejstvo je, da bomo tudi mi morali ponuditi izdelke po sprejemljivih cenah, ki pa bodo morale biti take, da proizvajalec preživi.”
“Vsaka gospodinja ve, koliko stane krompir, ne pa, koliko dobi kmet”
Vladni napovedani ukrep košarice 15 izdelkov, ki jih je ministrstvo za kmetijstvo izbralo v sodelovanju s trgovinsko zbornico in pri katerih namerava država nadzirati cene, je KGZS podprla, bi pa rešitev nagradila. Predlaga, da bi na vsakem izdelku objavili še razrez cen: koliko dobi kmet, koliko proizvajalec, trgovec. “Vsaka gospodinja ve, koliko stane krompir, ne pa, koliko kmet za to dobi,” je dejal Žveglič.
Zagorc je na drugi strani dejala, da se boji, da bo izvajalec, ki naj bi ga vlada izbrala na javnem razpisu (ta do zdaj še ni objavljen), težko ocenjeval, zakaj določene razlike v cenah med izdelki (na primer vidik kakovosti). Glede razreza cene pa je dejala, da ne ve, kaj bi ta podatek potrošniku povedal in dejala, da po njenem od potrošnika pričakujemo preveč. Pri izdelkih z višjo dodano vrednostjo je delež surovine v ceni manjši, a povprečen potrošnik bi po njenem težko razumel, zakaj.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje