Minuli konec tedna je na bencinskih servisih po vsej državi pred pričakovanim jutrišnjim dvigom cen goriv prihajalo do motenj dobav – zmanjkovalo je bencina in dizla, nekatere črpalke so morali začasno celo zapreti. Ljudje so v skrbeh, turisti začudeni, gospodarstveniki zaskrbljeni. Se je vlada težave lotila na ustrezen način, kaj lahko pričakujemo, koliko časa bo takšno stanje še trajalo? Napovedano podražitev goriv je v oddaji N1 STUDIO komentiral Tilen Šarlah, analitik in dober poznavalec finančnih trgov.
Ob pričakovanju torkove podražitve goriv so se številni že konec tedna odpravili na bencinske servise. Na nekaterih je tako zmanjkovalo dizelskega goriva, ponekod tudi bencina. S torkom bo zunaj avtocest najvišja dovoljena maloprodajna cena 95-oktanskega bencina 1,755 evra, dizelskega goriva pa 1,848 evra. Trenutno liter 95-oktanskega bencina stane 1,560 evra, liter dizelskega goriva pa 1,668 evra.
Napovedano podražitev goriv je v oddaji N1 STUDIO komentiral Tilen Šarlah, analitik in poznavalec finančnih trgov. Kot je dejal, je težko komentirati, zakaj je dejansko prišlo do zapletov pri dobavi bencina. “Energetski trg je zelo zapleten,” je poudaril Šarlah in dodal, da je do težav pri dobavi bencina povsem mogoče prišlo zaradi dinamike na trgu in specifičnih zadev, zaradi katerih je bil transport onemogočen. “Dokler nimamo dokončnih podatkov, zelo težko komentiram, ali je do tega prišlo zaradi samega dviga cen ali dobave. Dejstvo pa je, da je stanje na energetskem trgu zaradi vseh znanih razlogov zelo oteženo in do teh zapletov lahko pride,” je predstavil.
”Vlada bi lahko podražitev cen goriv napovedala prej”
Na vprašanje, ali je bila to, da je vlada za en teden vnaprej napovedala ukrepe in regulacijo marž, napaka, je Šarlah najprej pojasnil, da trgovci povpraševanje oblikujejo na dolgoročnih povprečjih. “To lahko ob nekem enormnem dvigu povpraševanja, kot je bila napoved dviga cen, povzroči pomanjkanje bencina na samih bencinskih servisih,” je povedal. Dodal je, da bi bilo smotrno, če bi vlada podražitev cen pogonskih goriv napovedala še bolj zgodaj. “Zato, da bi imeli več časa, da bi si vsi napolnili rezervoarje,” je poudaril. Kot je še ocenil, pa verjetno večjih razlik v tem trenutku ne bi bilo.
Trgovci sicer mirijo in pojasnjujejo, da je panika odveč ter da je zalog goriva dovolj. A vse več je tudi ugibanj, da trgovci namenoma zadržujejo zaloge goriva, saj jih bodo od jutri naprej lahko dražje prodali. Je mogoče, da bi se dogajalo kaj takšnega? “Težko si predstavljam, da bi se trgovci spustili na takšen nivo. Vseeno na trgu vladajo mehanizmi, ki trgovce sicer zelo omejujejo tako, da bi težko rekel, da bi dejansko do tega prišlo. Še vedno upam in nekako bolj vidim možnost v smeri, da je zaradi zaostrenih razmer na svetovnem energetskem trgu prišlo do celotne disrupcije na transportnih poteh – ne samo v Sloveniji. Ta proces se je presnel iz svetovnih energetskih trgov v Slovenijo,” je komentiral Šarlah.
V nadaljevanju so se v oddaji dotaknili tudi trenutnih razmer na mednarodnih finančnih trgih, ki vplivajo tudi na energetske trge. Šarlah je najprej poudaril, da Slovenija predstavlja le majhen mozaik in da kot majhna država nimamo vpliva na gibanje cen energentov, tako nafte kot plina.
“Nafta je v lanskem in letošnjem letu začela sunkovito rasti. Ta rast pa se je začela v obdobju covida-19 zaradi vseh spodbujevalnih paketov, ki so jih države in centralne banke namenile zato, da so ohranile gospodarsko rast. Vse to je privedlo do povečanega povpraševanja, dodatno pa je zagodla tudi vojna v Ukrajini, saj je Rusija pomembna naftna izvoznica. Prišlo je do t. i. popolnega viharja. Na eni strani že prisotno prekomerno povpraševanje, ki je dvigovalo ceno, vojna v Ukrajini pa je to še dodatno pospešila. To pomeni, da imamo velik problem na strani ponudbe, pa ne samo v Sloveniji in Evropi. Energenti so visoko po celem svetu,” je predstavil poznavalec finančnih trgov. Opozoril je tudi na to, da se cena nafte giblje 110 do 115 dolarjev na sodček in da ne gre za rekordno visoke cene. “To, kar se trenutno dogaja, še ni tisto stanje, do katerega lahko pridemo kratkoročno,” je še posvaril.
“Ne glede na to, katera vlada bi bila na oblasti, ima zelo malo vzvodov”
Kot je med drugim predstavil Šarlah, bi bila najboljša rešitev za tržno uravnilovko, da pride do kratkoročnega šoka v smislu recesije. “Da na hitro pade gospodarska rast, kot smo to lahko videli po finančnem zlomu 2008-2009, kar je s trga umaknilo povpraševanje. Takrat je nafta v roku treh mesecev s 145 dolarjev padla na 33 dolarjev, trg pa se je avtomatsko uravnal. Tak scenarij nekako špekulira Ameriška centralna banka, ki z višanjem obrestnih mer poskuša počasi znižati inflacijo, na drugi strani pa ohraniti delno gospodarsko rast. To je glavni cilj, za katerega se finančne institucije bojujejo na trgu,” je ocenil Šarlah in dodal, da gre za proces, ki pa ne more biti dosežen čez noč, temveč traja več mesecev.
V nadaljevanju je Šarlah komentiral tudi današnjo izjavo gospodarskega ministra Matjaža Hana, ki je zatrdil, da je v Sloveniji dovolj zalog pogonskih goriv in ni nobenih skrbi, da bi goriva zmanjkalo. Na terenu so tudi tržni inšpektorji, ki preverjajo, ali naftni trgovci res namerno zadržujejo gorivo. “Ne glede na to, katera vlada bi bila na oblasti, ima zelo malo vzvodov, kako se boriti proti svetovnemu trgu. Tu se je Slovenija postavila proti trendom na svetovnem trgu, na koncu nekdo plača to ceno – ali je to država, potrošnik, distributerji, ali pač to enakomerno porazdeliš med vse tri. Tako da bi bil eden na boljšem, drugi na slabšem, v trenutni situaciji ni. Razen, če bi bili svetovni izvoznik nafte, kot je na primer Savdska Arabija ali Rusija. Potem bi lahko dejansko z različnimi ukrepi znižali ceno za prebivalce. Tako pa imamo dejansko zelo malo vzvodov, na dolgi rok se s svetovno ceno ne moremo kosati,” je dodal Šarlah.
V prihodnje bo na ceno nafte in plina pomembno vplivala vojna v Ukrajini. “Gre za faktor, ki je izjemno težko predvidljiv. Če bi dejansko prišlo do konca vojne, bi se to poznalo na nižjih cenah energije. Ampak gre v tem trenutku za veliko špekulacijo in v tej situaciji ne moremo razmišljati, kdaj bo konec vojne,” je povedal. O tem, da vsaka članica Evropske unije ukrepa po svoje in ali to situacijo še dodatno poslabšuje ter ali bi bil potreben bolj usklajen pristop, Šarlah meni, da bi bilo to mogoče na ravni skupnih nabav. “Ko pa pride do specifičnih zadev, kako ohraniti dostojno ceno v posameznem gospodarstvu pa je to seveda odvisno od same države. Vedeti moramo, da nismo na istem čolnu. Vsaka država ima različno kupno moč, različni bruto domači proizvod in zato avtomatsko ne spadamo v isto uravnilovko ter se je zelo težko pogovarjati o nekih skupnih potezah. Tu ostanemo sami,” je dejal.
Kakšne trende glede cen goriv lahko pričakujemo?
Krivulja cen nafte je šla precej navzgor in ne kaže, da bi se razmere začele umirjati. “Vedeti moramo, da je Ameriška centralna banka, ki je gonilo celotnega svetovnega gospodarstva, že začela z ukrepi ohlajanja gospodarstva. Ti ukrepi se bodo poznali v roku treh do šestih mesecev, avtomatsko se bo povpraševanje znižalo preko nižje likvidnosti. Ti koraki bodo nato postopoma sprostili cene tudi na energetskem trgu,” je med drugim še dodal Šarlah.
Spomnimo, da je vlada pretekli teden pripravila nabor ukrepov, ki se nanašajo na cene pogonskih goriv. “Vlada bo znova uvedla regulacijo marž trgovcev na bencinskih servisih zunaj avtocest ter sprostila marže in cene na avtocestah. Nova pravila za oblikovanja cen na bencinskih servisih bodo začela veljati 21. junija,” je pojasnil premier Robert Golob. Poudaril je, da bodo cene pogonskih goriv od torka dalje delno regulirane za obdobje enega leta, ter dodal, da bodo trgovci zunaj avtocest cene še naprej lahko določali sami.
Gre za prvi korak vlade pri spopadanju z energetsko draginjo. Kot je še pojasnil predsednik vlade, se je namreč nafta v zadnjem letu in pol podražila za približno 75 odstotkov. Od polnoči se tako v Slovenijo vrača režim reguliranih marž na bencinskih servisih zunaj avtocest, marže in cene na avtocestah pa bodo sproščene. S tem naj bi bile cene pogonskih goriv pri nas primerljive s cenami na Hrvaškem izven avtocest, a vsaj nižje od cen v Avstriji in Italiji.
Celotno oddajo si lahko pogledate v posnetku zgoraj.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje