Prihodnje leto se bo minimalna plača povišala, vendar še ni znano, za koliko. Sindikati zahtevajo dvig za 10,7 odstotka, delodajalci pa uskladitev z inflacijo. Ministrstvo za delo bo odločitev sprejelo v drugi polovici januarja. Že zdaj pa kaže, da državne subvencije podjetjem tokrat ne bo.
Odločitev, kakšna bo višina minimalne plače v prihodnjem letu, bo minister za delo Janez Cigler Kralj sprejel v drugi polovici januarja. Zakon ga zavezuje, da se odloči do konca januarja, upoštevati pa mora podatek o rasti cen življenjskih potrebščin, ki ga bo statistični urad objavil 15. januarja.
Med 1,7 in 10,7 odstotka
Na gospodarski zbornici (GZS) pričakujejo, da se bo minimalna plača uskladila z rastjo cen, pri čemer trdijo, da bo povprečen dvig cen letos znašal 1,7 odstotka. Cene so se namreč začele močneje dvigovati šele v drugi polovici letošnjega leta, pravijo. “Če se minimalna poveča za medletno rast cen, se s tem ohrani kupna moč minimalne plače,” so pojasnili.
V zvezi svobodnih sindikatov (ZZZS) pravijo, da bo medletna inflacija znašala 2,5 odstotka, pričakujejo pa precej višji dvig minimalne plače. Cigler Kralja so pozvali, naj bruto znesek minimalne plače januarja 2022 poviša na 1133,35 evra oziroma za 10,65 odstotka.
Znesek minimalnih stroškov prenizek
Minister za delo mora pri določitvi višine upoštevati rast cen, lahko pa upošteva tudi druge podatke, pojasnjujejo na ZSSS. Kot dejavnike, na podlagi katerih lahko minister določi višji dvig minimalne plače, zakon našteva gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarsko rast in gibanje zaposlenosti. Ti podatki upravičujejo višji dvig minimalne plače, pravijo v ZSSS. Poleg tega, še poudarjajo, mnogi napovedujejo, da bo inflacija naslednje leto zelo visoka.
Podatek, ki je za določitev višine minimalne plače najpomembnejši, je znesek minimalnih življenjskih stroškov. Minimalna plača mora minimalne življenjske stroške presegati vsaj za petino in največ za 40 odstotkov. Tak način izračuna minimalne plače je bil prvič uporabljen januarja letos. Pod pritiskom zunajkoalicijske partnerice Levice je formulo izračuna konec leta 2018 sprejela prejšnja koalicija, ki jo je vodil premier Marjan Šarec.
Minimalni življenjski stroški so bili nazadnje izračunani leta 2017 za leto 2016. Na podlagi tega, kaj so prebivalci Slovenije kupovali leta 2015, je Nada Stropnik z inštituta za ekonomske raziskave ugotovila, da “ocenjeni minimalni življenjski stroški v letu 2016 znašajo 613,41 evra na mesec”. Nekateri so že takrat trdili, da je znesek prenizek, zdaj pa to, kot trdijo v ZSSS, velja še bolj.
Lanski dvig najnižji možen
Višino minimalne plače za letošnje leto je minister sporočil 19. januarja 2021. Odločil se je za najnižji možni dvig, na 1024,24 evra bruto mesečno. To pomeni približno 736 evrov neto mesečno ali 120 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov.
Januarja letos se je bruto minimalna plača povečala za 8,9 odstotka ali 84 evrov. Če bi se že letos dvignila na najvišjo raven, torej na 140 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov, bi neto minimalna plača znašala 858 evrov neto mesečno. V bruto znesku bi to pomenilo približno 1.230 evrov. Torej še vedno za skoraj sto evrov več, kot bi znašala bruto minimalna plača, če bi ministrstvo za delo upoštevalo aktualni poziv ZZZS.
Lani močni pritiski delodajalcev
Novembra in decembra lani je bila javna razprava o minimalni plači zelo burna, v zadnjih mesecih letošnjega leta pa stališč do tega skoraj ni zaznati. Delodajalci so se pred časom razburili zaradi zahteve sindikatov, a lani so bili veliko bolj glasni. Takrat so poskusili doseči celo zamrznitev izvajanja zakona o minimalni plači.
Koalicija takrat ni ustregla zahtevi delodajalcev, da ne uveljavi nove formule izračuna minimalne plače, jim je pa pomagala s 50 evri subvencije na delavca. Ukrep je bil na voljo v prvi polovici letošnjega leta, izkoristilo ga je 12.542 delodajalcev, skupni strošek proračuna pa je znašal 24 milijonov evrov. Še dodatnih 16 milijonov evrov je stal ukrep nižje podlage za izračun prispevkov, ki pa je veljal v drugi polovici leta.
Zdaj možnosti, da bi takšni ukrepi veljali v prihodnjem letu, ne omenjajo niti delodajalci.
Razlog, da je tokrat razprava o dvigu minimalne plače veliko mirnejša kot pred letom dni, je najverjetneje v tem, da delodajalci pričakujejo precej manjšo rast. Letos je minimalna plača morala zrasti za vsaj 8,9 odstotka, saj je bila to nujna posledica uveljavitve nove formule izračuna. Najmanjša možna rast v prihodnjem letu je nekajkrat manjša.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje