Nemčija zaradi plina v stanje pripravljenosti. Minister: “Smo v plinski krizi”

Gospodarstvo 23. Jun. 202212:15 > 12:263 komentarji
Delite:
plinovod, plinska cev
Foto: Žiga Živulović jr./BOBO

Nemška vlada stopnjuje ukrepe v okviru izrednega načrta za zagotavljanje oskrbe s plinom, a za zdaj brez državnih posegov v trg. Ker je ruski Gazprom prejšnji teden zmanjšal dobave največjemu evrskemu gospodarstvu, se je polnjenje skladišč, ki je ključni del priprav na naslednjo zimo, močno upočasnilo, cene pa se dvigujejo. "Moramo biti pripravljeni na nadaljnje dvige," je dejal nemški gospodarski minister Robert Habeck in industrijo ter tudi prebivalstvo pozval k varčevanju pri porabi plina. V Slovenijo naj bi prihajale vse dogovorjene količine plina, a težave drugih držav povečujejo tudi tveganje za nas: pritisk na proste količine na trgu se bo povečal, s tem pa tudi cene.

Po zmanjšanju plinskih dobav iz Rusije je Nemčija aktivirala drugo fazo izrednega načrta za zagotavljanje oskrbe s plinom. Tako je prišla v stopnjo pripravljenosti za morebitno zmanjšanje dobav plina, ki je druga od treh faz izrednega načrta.

Tega je največja evrska država začela izvajati konec marca (mesec dni po ruskem napadu na Ukrajino), takrat v strahu, da bi Rusija lahko zmanjšala dobave plina, če evropske države ne bodo pristale na plačevanje v rubljih. V zadnjih tednih je ruski dobavitelj Gazprom res začel zmanjševati dobave v Evropo. Prejšnji teden je tudi Nemčiji zmanjšal dobave prek plinovoda Severni tok 1 na le 40 odstotkov kapacitet. Uradno je to storil zaradi zastoja pri vračilu turbine s popravila v Kanadi, do katerega naj bi prišlo zaradi sankcij proti Rusiji. Nemška politika je ocenila, da gre za izgovor in da so motiv za zmanjšanje dobav evropske sankcije proti Rusiji po njenem napadu na Ukrajino.

“Smo v plinski krizi,” je danes dejal minister Robert Habeck.

Višje cene za prebivalce

Drugo fazo načrta vlada aktivira, kadar “zazna veliko tveganje dolgotrajnega pomanjkanja dobav plina”, obenem pa ocenjuje, da je trg še vedno sposoben prenesti zmanjšanje dobavljenih količin. Energetska podjetja naj bi po poročanju Reutersa močno pritiskala za prehod v drugo od treh faz pripravljenosti, saj v tej med drugim vlada dovoli proizvajalcem, da visoke nabavne stroške prelijejo v višje cene za kupce, torej industrijo in prebivalstvo. S tem prek tržnih sil zmanjšajo povpraševanje.

“Plin je zdaj redka dobrina. Vsi potrošniki, od industrije in javnih institucij do gospodinjstev, morajo zmanjšati porabo, kolikor jo lahko, da bomo lahko prestali naslednjo zimo,” je dejal Habeck. Politik Zelenih je pozval vsako od 41 milijonov gospodinjstev, da prispeva k zmanjšanju porabe. Nemci se namreč bojijo predvsem, kaj bo v naslednji ogrevalni sezoni, saj je trenutno zmanjšanje Gazpromovih dobav precej upočasnilo polnjenje evropskih skladišč s plinom. Zaloge so trenutno pri okoli 60 odstotkih, cilj pa je ta delež do jeseni povečati na 90 odstotkov, kar pa bo z zmanjšanimi dobavami težko.

Šele v tretji fazi načrta je predvidena državna intervencija, po kateri bi država razdeljevala omejene zaloge plina. V tej fazi bi plin prioritetno dobivala gospodinjstva in kritična infratruktura (na primer zdravstvo).

Strah, da bi julija dokončno zaprli pipo

Nemčija je sicer po Gazpromovi napovedi zmanjšanja dobav sprejela več ukrepov za zagotavljanje oskrbe. Tako hiti s postavljanjem infrastrukture za povečevanje količin utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), operaterju je dodelila 16 milijard evrov za nakup plina za Nemčijo, da bi zmanjšala porabo plina za proizvodnjo elektrike, pa ponovno zaganja tudi termoelektrarne.

Po poročanju Euractiva pa že 11. julija prihaja naslednji kritični datum za Nemčijo in druge države, ki kupujejo ruski plin. 11. julija se namreč začne redni letni servis plinovoda Severni tok 1. Ta običajno traja 10 dni, v trenutnih okoliščinah pa se Nemci bojijo, da se dobave po tem, ko padejo na nič, ne bodo več povečale. “Takrat bomo sprejeli drugačne ukrepe,” je za Euractiv o tem dejal Habeck.

Pa Slovenija?

Pri nas je Geoplin, ki je v lasti Petrola, po informacijah virov blizu vodstva vsaj do začetka tedna prejemal količine, dogovorjene v dolgoročni pogodbi. Je pa v preteklih letih Geoplin po tej pogodbi občasno kupoval še dodatne količine, česar letos ne počne več, zato so trenutno dobavljene količine manjše kot v preteklosti. Tudi šef Plinovodov Marjan Eberlinc je pred dnevi za Finance dejal, da do končnih kupcev v Sloveniji pridejo vse dogovorjene količine (kupec plina v Sloveniji mora, ko kupi plin pri dobavitelju, vedno zakupiti tudi prenosne plinske kapacitete, ki jih upravljajo Plinovodi).

Dogajanje v drugih državah pa povečuje tudi tveganje za nas, saj se bo ob nepredvidenem zmanjševanju ruskih količin povečalo povpraševanje po drugih prostih količinah na trgu. To pa lahko privede v dvig cen in tudi motnje v oskrbi.

Naš izredni načrt podoben nemškemu

Tako kot Nemčija ima sicer tudi Slovenija izredni načrt za primer omejevanja ali prekinitev dobav plina, ki je objavljen tukaj. Podobno kot v nemškem primeru načrt predvideva tristopenjsko ukrepanje. Pristojni organ, ki razglasi stopnjo krize in uvaja ukrepe, je Agencija RS za energijo. Ukrepi pa “smejo odjemalce prizadeti le v najmanjši možni meri, ki je potrebna za obvladovanje krize oziroma za zagotovitev zanesljive oskrbe zaščitenih odjemalcev”. Slovenija načrta za zdaj ni aktivirala.

Načrt na prvi stopnji, ki se imenuje stopnja zgodnjega opozarjanja, predvideva preverjanje količin, obveščanje odjemalcev o možnih prekinitvah dobav, poziv industriji k bolj racionalni rabi plina.

Na drugi stopnji gre za stopnjo pripravljenosti, dobavitelji pozovejo pogodbene odjemalce, ki to lahko storijo, k prostovoljnim prekinitvam dobav plina. Velike odjemalce pozovejo k zmanjšanju porabe na minimum. Industrijskim odjemalcem in proizvajalcem električne energije, ki imajo to možnost, priporočijo prehod na nadomestni energent. Operaterji omrežja poročajo Agenciji za energijo o potrebnih količinah.

Na tretji stopnji, stopnji izrednih razmer, dobavitelji prekinejo tiste pogodbe, ki so prekinljive, industriji zapovejo prehod na nadomestni energent, prav tako proizvajalcem električne energije. Distributerji toplote morajo zmanjšati odjem plina na količine, potrebne “za proizvodnjo toplote za gospodinjske odjemalce in osnovne socialne službe, razen izobraževalnih in javnoupravnih služb”. Tu torej dejansko pride do omejevanja dobav plina.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar