O čem naj se politika pogovarja v predvolilnih soočenjih?

Gospodarstvo 01. Dec. 202118:06 > 20:031 komentar
Delite:

Staranje prebivalstva, digitalizacija, umetna inteligenca, razogljičenje. Bomo te trende, katerih prve učinke že čutimo, uspeli obrniti sebi v prid? Kdaj in kako se bomo soočili z vprašanjem nizke produktivnosti, makroekonomskimi neravnovesji zaradi visoke zadolženosti, nenazadnje rastočim tveganjem epidemij nalezljivih bolezni (ena od njih nenazadnje že leto in pol pomembno spreminja vse pore našega življenja)? Strokovnjaki različnih področij so na dogodku Združenja Manager razpravljali o tem, kam pluje naša družba in na katera strateška vprašanja bi se morale stranke - ter javnost - osredotočiti v predvolilnem času.

Katere teme bi morale stranke naslavljati v predvolilnem času, je na današnjem dogodku Združenja Manager njegova direktorica Petra Juvančič vprašala sogovornike na okrogli mizi, ki se je sicer dotikala vprašanja, kako v Sloveniji povečati blaginjo.

Jože Sambt, profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti, je dejal, da glede pomembnega vprašanja pokojninske reforme, na katero se sam osredotoča v svojem raziskovalnem delu, do volitev ne bo napredka.

Njegova sodelavka s fakultete Polona Domadenik Muren je dejala, da je ključno povezovanje podjetij in ustvarjanje stimulativnih mehanizmov za večanje produktivnosti, ki so jih sami že opredelili v akcijskem načrtu za večanje produktivnosti, ki so ga lani izdelali za združenje. “Ni dovolj, da le rečemo, da bo več denarja za znanost, za šole. Ključni so tudi mehki dejavniki.”

Aljoša Valentinčič je poudaril, da je trenutno pomembno vprašanje korporativnega upravljanja, Matjaž Koman pa je izpostavil pomen etike in zaupanja. “Ključni so etični standardi, ki so v Sloveniji nizki. Vse, kar ni prepovedano, je dovoljeno. Od vrtca je treba postopoma vzgajati in tako prispevati k skupnim ciljem, da bodo ljudje začeli spoštovati, kar sami delajo, kar drugi delajo, in si začeli zaupati.”

Urednik na Delu Ali Žerdin je za konec kot pomembni predvolilni temi dodal vladavino prava in inkluzivnost. “Zdi se mi nepojmljivo, da imamo proračun, kot sveti zakon trošenja, v tem trenutku upravljan z odloki. Proračuna si ne more vlada krojiti sama. To dela zakonodajna veja in pika. Čaranja s tem, da bomo proračun  z odloki prikrajali, je nedopustno. Pomembno je tudi vprašanje inkluzivnosti – da imajo ljudje občutek, da jih nekdo posluša, da jih upošteva.”

Nekaj odgovorov si lahko v celoti poslušate v zgornjem videu.  

upokojenci
Foto : Srdjan Živulović/BOBO

Izziv vzdržnosti pokojninske blagajne se – tako Mramor, ki povzema ugotovitve ekonomske analize – za Slovenijo preprosto ne izide.

Demografija se “nam preprosto ne izide”

Današnji dogodek je sicer, kot že napisano, iskal odgovore na vprašanje, kako povečati blaginjo v Sloveniji oziroma izpostaviti probleme, ki jih po besedah profesorja na ljubljanski ekonomski fakulteti in nekdanjega finančnega ministra Dušana Mramorja, odločevalci pogosto izpustijo pri analizah, ki vodijo v ukrepe za povečanje blaginje.

Eden od ključnih težav Slovenije je staranje prebivalstva, ki se – tako Mramor, ki povzema ugotovitve ekonomske analize – za Slovenijo preprosto ne izide, saj imamo z vidika staranja prebivalstva “posebej težko situacijo”. Čeprav bi povečali produktivnosti in z migracijami tudi število delovno aktivnih prebivalcev (ki vplačujejo v pokojninsko blagajno), je razmerje med neaktivnimi in aktivnimi tako v prid prvih, da lahko pričakujemo padec življenjskega standarda, je pojasnil.

Poleg demografije pa se pojavljajo negativni trendi, ki bi lahko situacijo še otežili:

  • klimatske spremembe in razogljičenje,
  • stanje denarne in fiskalne politike,
  • povečanje verjetnosti nastanka pandemij, ki imajo izjemno negativen vpliv na gospodarstvo in na standard,
  • spreminjanje geopolitičnih ravnotežij, prekinitve dobavnih verig.

Vsi ti trendi nekako sovpadajo in ta sočasnost potencira možnosti za to, da se bodo sprevrgli v težavo, je dejal Mramor in dodal, da lahko negativne učinke ublažimo s povečanjem produktivnosti in tehnološkimi preboji. Spodaj predstavljamo nekaj stališč o posameznem trendu.

Dušan Mramor dolg
Foto : Borut Živulovič /BOBO

Osiromašen arzenal za primer novih šokov

Smo v obdobju šokov, po krizi pred desetletjem je sledilo nekaj let okrevanja, nato pa nas je lani doletela epidemija, je dejal Mramor. V takih primerih so pomembni ukrepi ekspanzivne denarne politike (povečevanja ponudbe denarja na trgu, kar Evropska centralna banka (ECB) zdaj že leta tudi počne s strategijo “whatever it takes”) in fiskalne politike, ki pomagata blažiti učinke šokov.

A po Mramorjevem mnenju smo v preteklem desetletju naredili resno napako, saj smo z ukrepi monetarne in fiskalne politike (prvo peljejo centralne banke, drugo vlade) poleg blaženja šokov poskušali spreminjati tudi slabe trende, na primer nizko produktivnost. “To pa je privedlo v visoko zadolženost držav, ki smo ji priča danes. Ko pride šok, potreba po vklopu ekonomske politike, ne bomo imeli rezerv. Tako s temi ukrepi ne bomo imeli možnosti narediti nič.” To bi po mnenju profesorja lahko bil problem, ko bodo negativni trendi, ki so se ponekod že začeli kazati, dobili poln zagon.

Globalno segrevanje in razogljičenje

Gre za enega najresnejših problemov, ki čaka ne le Slovenijo, ampak svet v prihodnjih desetletjih, je o tem dejal profesor na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko Martin Čopič. Izpusti ogljikovega dioksida so že zdaj povzročili povečanje temperature za eno stopinjo. Brez ukrepanja bi se ta do leta 2100 dvignila za štiri stopinje ali več, je dejal.

“Že povišanje nad dve stopinji bi prineslo nepremostljive težave v obliki pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov, pomanjkanje vode, poplavljanje obmorskih območij, socialne posledice v obliki masovnih migracij, kakršnih svet še ni videl.”

O tem, kako razogljičiti našo energetiko in kaj vse elektrificirati:

Digitalizacija in umetna inteligenca

Profesor z ljubljanske fakultete za računalništvo in informatiko Blaž Zupan je dejal, da je vlada letos sprejela odličen dokument, nacionalni program razvoja na področju umetne inteligence. “To je najboljši dokument, kar sem jih videl. A problem je, da je od sprejema v predalu. Nobena točka do danes, v sedmih mesecih, ni prišla v obravnavo, kaj šele, da bi se začela izvajati. To se po mojem ne bi smelo zgoditi,” je bil kritičen profesor.

Po njegovem mnenju bi bil korak naprej – ki ga predvideva tudi omenjeni program – če bi podjetjem ponudili svetovanje, jih izobrazili, da bi znali v teh orodjih prepoznati priložnosti zanje, razumeti, katere podatke in kako naj zbirajo, da jim bodo pomagali. Ter da začnejo s pilotnimi projekti.

“Kar načrt razvoja predlaga, je to, da je najprej treba obrati sadje, ki je na najnižjih vinih. Da je torej treba začeti pri enostavnih projektih. Takih je veliko, morajo pa biti tudi cenovno taki, da jih podjetja lahko izvedejo, po moji izkušnji zahtevajo med 25 in 50 tisoč evrov investicije podjetja. Taka naložba pa potem sproži plaz, saj podjetje prepozna učinke nove tehnologije in začne raziskovati, kaj je tu zanj še uporabnega.”

O tem, kako podjetja spodbuditi k uporabi orodij umetne inteligence: 

Peter Wostner z Urada za makroekonomske analize (Umar) pa je opozoril na po njegovem premajhna vlaganja v mehka znanja, v raziskave in razvoj. Čeprav rastemo na nekaterih indeksih digitalizacije, je – kot je pokazal s številkami – Slovenija na repu primerljivih držav po načrtovanih vlaganjih v to področje v okviru kohezijskih sredstev in načrta za okrevanje in odpornost. “Če pogledamo proračunsko razpravo. Med 15 prioritetami ni ničesar s področja znanja. Mi vlagamo v ceste, železnice, okolje, zdaj povečujemo vlaganja v zdravstvo. Super, a če ne bomo pospešili preobrazbe, tega ne bomo mogli sfinancirati.”

Na vprašanje, ali imamo dovolj kadrov, ki se na to področje dovolj dobro spoznajo, je Zupan dejal, da po njegovem trenutno primanjkuje managerjev s temi znanji. “Managerjev, ki bi razumeli, kje vse jim umetna inteligenca lahko pomaga in kaj lahko z njo naredijo. Mislim, da tu manjka malo poguma.” Wostner se je strinjal in poudaril pomen – še tako majhnih – spodbud. “Tudi znotraj podjetij so bolj in manj konzervativne struje. Kadar država da korenček, čeprav ta ni velik, lahko sproži spremembe.”

Tveganja novih pandemij

Tatjana Avšič-Županc, virologinja in specialistka medicinske mikrobiologije ter vodja laboratorija za diagnostiko zoonoz na Inštitutu za mikrobiologijo (IMI) je spregovorila o potencialnih tveganjih za nove epidemije nalezljivih bolezni (kakršni smo priča v trenutni pandemiji koronavirusa) in dejavnikih, ki spodbujajo pojavnost teh bolezni.

Dejavniki vplivajo en na drugega, eden z drugim, med seboj so močno prepleteni, je dejala. O tej temi je nedavno govorila tudi v intervjuju za N1.

O socio-ekonomskih in tudi političnih dejavnikih, ki vplivajo na to, da se tveganje izbruhov povečuje:

Komentari

Vaš komentar