Od danes izročanje računov kupcem ni več nujno. Kaj morate vedeti?

Gospodarstvo 22. Jan. 202206:51 > 08:532 komentarja
Delite:
Foto: Profimedia

Kaj bo od danes drugače zaradi spremembe zakona o davku na dodano vrednost, ki določa, da izročanje natisnjenih računov ob plačilu storitev in blaga ni več nujno? Zbrali smo odgovore na vprašanja, kakšne so dolžnosti ponudnikov storitev oz. davčnih zavezancev in kakšne pravice kupcev.

Sprememba zakona o davku na dodano vrednost od danes ponudnikov storitev ne zavezuje več k doslednemu izročanju računov v papirni obliki. Čeprav sprememba ni velika in se je, kot kaže, veliko ponudnikov za zdaj še ne bo dosledno držalo, je povzročila nekaj zmede in nerazumevanja. Prav tako je pomembno, da se kupci ob njej zavedajo svojih pravic in se primerno zavarujejo, še posebej, če radi plačujejo z gotovino. Zbrali smo odgovore na najpogostejša vprašanja kupcev in ponudnikov storitev.

Foto : Profimedia

V Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) se sprašujejo, zakaj se zakonsko spremembo sploh uvaja in zakaj je potrebna. Zagovorniki okoljevarstvenih učinkov jo sicer pozdravljajo. Po podatkih Fursa so v Sloveniji vsak dan izdani dva do trije milijoni računov. Če predvidevamo, da je vsak dolg približno 15 centimetrov in da se vse izdane račune tudi natisne, pomeni, da dnevno zanje gre 450 kilometrov blagajniškega traku. Na okoljevarstvo se deloma sklicuje tudi ministrstvo za finance, ki pravi, da obvezno tiskanje računov ni smotrno ne s finančnega ne ekološkega vidika, saj je bilo mogoče v določenih dejavnostih v praksi zaslediti, da so potrošniki račune odvrgli takoj po prevzemu.

Kako novela zakona vpliva na pravice kupcev? 

Na ministrstvu za finance pravijo, da nanje ne vpliva. Zakon o davku na dodano vrednost predpisuje izdajanje računov samo za davčne namene in ne posega v drugo zakonodaj (zakon o varstvu potrošnikov, Zakon o pacientovih pravicah…), ki prav tako lahko predpisuje obveznosti glede izdajanja in izročanja računov oz. dokumentov za izkazovanje dobave blaga ali storitev.

Kaj, če ob plačilu ne prejmete papirnatega računa?

Nič hudega. Od danes zakon ponudnikov storitev in blaga, kot so gostinci, trgovci, frizerji, pedikerji, zobozdravniki itd., ne zavezuje, da vam ob plačilu morajo izročiti natisnjen račun.

Ali lahko zahtevate račun?

Da. Čeprav zakon davčnih zavezancev ne zavezuje več izročanju papirnatih računov, to morajo storiti, če kupec zahteva izročitev računa v papirni obliki.

Zakaj je pomembno, da imate račun?

V ZPS opozarjajo, da je račun pomembno dokazilo o plačani storitvi, ki omogoča tudi pregled nad porabo in spremljanje cen, prav tako pa služi kot garancijsko oz. jamstveno sredstvo v primeru kasnejših vračil ali uveljavljanju garancij. Mnogi ponudniki že izročajo račune v pdf obliki oz. preko elektronske pošte. Kakorkoli se odločite, v ZPS poudarjajo, da je zelo pomembno, da imate račun, še posebej, če plačujete z gotovino.

Ali ponudnik storitev, kljub novi zakonodaji, sme izročiti račun?

Da. Ponudniki še vedno lahko samoiniciativno izročajo tiskane račune strankam.

Kako bodo postopali ponudniki?

Kot smo že poročali, so nam nekateri največji trgovci povedali, da bodo še vedno avtomatsko izdajali račune tudi v papirni obliki. Tudi gostinci, frizerji in kozmetični saloni, na katere smo se obrnili, pravijo, da bodo račune še vedno avtomatsko izročali. Več o tem preberite v članku Od sobote papirnati računi niso več obvezni: kje se bodo tega držali?

Ali morajo ponudniki še vedno izdajati račune in jih hraniti v svojih evidencah?

Da, na tem področju se nič ne spreminja. Na Fursu odgovarjajo, da ponudniki še vedno morajo izdajati račune in jih hraniti v evidencah. V primeru poslovanja z gotovino (bankovci, kovanci, plačilne kartice) pa je račune še vedno treba potrjevati preko davčne blagajne.

Kako bodo odslej potekali Fursovi nadzori?

Enako kot doslej. Finančna uprava oz. njeni inšpektorji bodo nadzore pri zavezancih izvajali na podoben način kot doslej. Evidenca o računih bo torej ostala enaka.

Foto : N1

Inšpektorji finančne uprave so lani opravili več nadzorov kot v letih 2020 in 2019. Iz naslova dodatnih davkov in glob je v državno blagajno steklo manj denarja kot v prejšnjih dveh letih.

 

Komentari

Vaš komentar