V Sloveniji v povprečju vsak dan izdajo dva do tri milijone računov. Doslej je bila večina izdanih računov tudi vročena v papirni obliki. A v petek bo še zadnji dan, ko boste po veljavni zakonodaji v kavarni, trgovini, na bencinski črpalki itd., prejeli in vzeli račun v papirnati obliki. Od sobote izročanje natisnjenih računov kupcem ne bo več nujno, razen, če to zahtevate. Ponekod kupcem že izdajajo račune po elektronski pošti, drugod si ne morejo predstavljati poslovanja brez papirnatega računa. V Zvezi potrošnikov Slovenije pa ne razumejo, kaj sprememba rešuje in svarijo potrošnike: račun morate vzeti.
25. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost
”Davčni zavezanec, ki mora izdati račun v skladu z drugim odstavkom tega člena izroči kupcu račun v papirni obliki le na njegovo zahtevo.”
Profimedia
Na vprašanje, kaj je bistvena sprememba zakona o davku na dodano vrednost, na finančni upravi (Furs) odgovarjajo, da je novost le ta, da ponudniku blaga ali storitev ne bo treba potrošniku vročiti papirnatega računa. Razen, če bo potrošnik to zahteval. “Vse ostalo bo isto kot doslej,” še dodajajo. Tudi inšpekcijski nadzori in izdaja računov v davčnih blagajnah ostajajo brez sprememb.
Zato smo se z vprašanjem, ali nameravajo prenehati z izročanjem računov kupcem, obrnili na več trgovskih verig, ponudnikov storitev, gostincev … Čeprav v nekaterih sektorjih že ponujajo možnost prejema računa po elektronski pošti: telekomunikacije, hoteli, trgovine z belo tehniko itd., ponekod brez papirnatih računov “ne znajo” več poslovati.
V Sparovih, Hoferjevih, Mercatorjevih ali Lidlovih trgovinah in na Petrolovih črpalkah boste tudi ob sobotnem nakupu prejeli natisnjen račun, čeprav ponekod že premišljujejo o uvedbi digitalnih računov. V Sparu preučujejo možnost plačevanja preko aplikacije ali uvedbo digitalnih računov ob skorajšnji menjavi programske menjave blagajne. V Petrolu se ukvarjajo s tem, kako bi lahko odpravili račune v papirni obliki, za zdaj ostajajo pri starem načinu. Enako v Mercatorju, kjer, po poročanju Financ, načrtujejo postopen prehod na brezpapirno poslovanje pri izdaji računov, alternativa bi pa lahko bilo plačevanje preko njihove mobilne aplikacije. Lidl poudarja, da ostaja pri tiskanih računih, tudi zaradi morebitnih pritožb in uveljavljanj garancij, ob katerih je treba predložiti račun.
Profimedia
Na Finančni upravi Slovenije pravijo, da je v Sloveniji v povprečju vsak dan izdanih dva do trije milijoni računov. Vsi so doslej morali biti stranki tudi vročeni tudi v papirni obliki.
Gre za osnovno poslovno higieno
Da bodo račune še vedno izročali strankam, pravijo gostinci, saj menijo, da je račun osnovna poslovna higiena. Dada Jerovšek iz Kaval Group pravi, da so stranke včasih zelo natančne, račun jim zato omogoča pregled nad stroški. Istočasno poudarja, da so leta in leta navajali zaposlene in goste, da je račun resnično treba izročiti in gre za utečen sistem, ki bo verjetno še nekaj časa deloval tako. “Čas bo pa pokazal svoje,” še pravi.
Tudi v enem od ljubljanskih kozmetičnih salonov pravijo, da bodo stranke pri njih še vedno prejemale natisnjene račune.
Profimedia
Potrošnik ne sme ostati brez računa
V Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) se sprašujejo, zakaj se zakonsko spremembo sploh uvaja in zakaj je potrebna. Čeprav poudarjajo, da pozdravljajo možnost potrošnikove izbire med papirnatim ali digitalnim računom – ki je obstajala tudi doslej – pa se zdaj lahko zgodi, da potrošnik ostane brez kakršnegakoli računa.
Potrošniki se zato morajo zavedati, da če ne bodo prejeli računa, jim to lahko pozneje povzroča težave pri uveljavljanju različnih pravic iz naslova zavarovalnih pogodb, jamstev, garancij in drugih pravic, še zlasti pri plačilu z gotovino. Račun je namreč dokazilo, kdaj in kje je potrošnik kupil določen proizvod, kdaj in kje so bile zanj opravljene storitve ter mu tako omogoča nadzor nad pravilnostjo zaračunanega zneska.
Profimedia
Na to bi morala misliti država
Frizer Stevo Pavlovič spremembo zakonodaje pozdravlja in pravi, da je z okoljevarstvenega vidika, po njegovem mnenju to odličen ukrep. “Stranke včasih vzamejo račun, včasih pustijo na pultu, včasih celo rečejo, da ga ne želijo,” nam pove. V njegovih salonih vsaj še nekaj tednov ne načrtujejo sprememb, dokler se potrošniki ne “navadijo na nova pravila”, a bodo pozneje stranke opozarjali, da jim ni treba vzeti računa. Da tega, kako bo poskrbljeno za to, da stranka ima dokazilo o opravljeni storitvi, ne vedo niti ponudniki, poudarja tudi Pavlovič. Frizerski salon ima program, ki vodi evidenco njihovih strank z imeni in priimki ter uro obiska, zato bo pri njih vedno obstajala neka sled. Pavlovič sicer ob tem meni, da bi moral na te zadeve misliti izdajatelj zakona, torej država.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje