Odbor DZ za finance je potrdil predlog zakona o poroštvu države za energetska podjetja. Zakon, ki bo z namenom zagotavljanja zanesljive oskrbe odjemalcev električne energije in zemeljskega plina omogočil trem družbam dostop do dodatne likvidnosti in nakup dodatnih količin plina izven trga EU, bo DZ potrjeval na izredni seji v torek.
Predlog zakona o poroštvu države za obveznosti kreditov, najetih za zagotavljanje likvidnosti na organiziranih trgih električne energije ter emisijskih kuponov in obveznosti iz nakupa dodatnih količin zemeljskega plina izven trga EU predvideva poroštva za tri energetske družbe. To so Gen energija, Holding Slovenske elektrarne (HSE) in Geoplin.
Gre za podjetja, ki so ključnega pomena za zagotavljanje nemotene oskrbe končnih odjemalcev v Sloveniji, tako gospodinjskih kot poslovnih. Z obravnavanim zakonom naj bi jim zagotovili zanesljiv dostop do kratkoročnih likvidnostnih obratnih sredstev, ki jih potrebujejo za pokrivanje ekstremnih likvidnostnih obremenitev, do katerih prihaja v aktualni energetski krizi.
Po predlogu zakona bodo vsa tri podjetja v državni lasti upravičena do poroštva v višini 80 odstotkov obveznosti iz naslova najetih kreditov za cenovno ščitenje poslov z električno energijo in nakupa zemeljskega plina, vendar HSE do skupne višine 800 milijonov evrov glavnic, Gen energija in z njo povezana družba Gen-I ter Geoplin pa do skupne višine 400 milijonov evrov glavnic.
Državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič je predlog poroštvenega zakona označil za enega od pomembnih ukrepov na poti k stabilizaciji razmer na energetskem trgu. “Gre za taktičen ukrep, ki zagotavlja, da bomo imeli zanesljivost dobav tako električne energije kot plina,” je dodal. “Delamo vse za zagotovitev varnosti dobave in da bodo ljudje na toplem,” je zagotovil tudi minister za infrastrukturo Bojan Kumer.
“Če ne bo dodatnih poroštev, energetske družbe ne bodo mogle izpolnjevati svojih obveznosti, tudi če aktivirajo dodatne rezerve,” se je strinjala Andreja Živic (Svoboda).
Da je zagotovitev poroštva energetskim družbam potrebna, se strinjajo tudi v opoziciji. “Ljudje se bojijo, kaj jih čaka, dražijo se hrana, storitve, proizvodi, energenti, obstajajo tudi resne grožnje, da bodo velike težave z dobavo nekaterih energentov,” je dejala Suzana Lep Šimenko (SDS). Ukrepanje se ji zato zdi nujno in državna poroštva tudi ne pomenijo nekega neposrednega bremena za državni proračun. Je pa menila, da bi lahko energetske družbe, kjer so plače visoke, najprej poiskale rezerve same pri sebi.
Poslanka SDS je tudi vprašala, zakaj je poroštvo predvideno tudi za hčerinsko družbo Gen energije, družbo Gen-I. Kumer je pojasnil, da gre le za specifični poslovni model. V okviru drugega energetskega stebra poteka trgovanje z električno energijo pri hčerinski družbi Gen energije, torej Gen-I, medtem ko so v okviru prvega stebra združeni tako dobave kot trgovanje in določen del proizvodnje, je pojasnil.
Božič je zavrnil predlog Janeza Magyarja (SDS), naj vlada razmisli o uvedbi davka na ekstra dobičke energetskih podjetij, ki aktualne visoke rasti cen energentov izkoriščajo za povečevanje lastnih dobičkov. Večina teh podjetij pri nas je v državni lasti, je dejal in dodal, da se torej vsi ti dodatni dobički prelijejo v državni proračun in bi se ta denar lahko uporabilo za omilitev posledice visokih cen.
V paketu energetske zakonodaje, ki jo bo DZ potrjeval v torek, sta poleg predloga poroštvenega zakona še predloga novele zakona o oskrbi s plini in zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo. Oba danes obravnava odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!