"Za zdaj ne čutimo kakšnih vplivov na poslovanje, dogajanje pa pozorno spremljamo," ob prvih ekonomskih sankcijah Zahoda zoper Rusijo zaradi priznanja ukrajinskih separatističnih pokrajin in začetka invazije na Ukrajino pravi Hugo Bosio iz celjskega podjetja Bosio. Podobno pravijo v Krki, ki je največji slovenski izvoznik na ruski trg. Izvoznike bi najbolj prizadela embargo in omejevanje mednarodnega plačilnega prometa, naša energetsko-intenzivna podjetja pa seveda tudi morebitni ruski protiudarec z omejevanjem plinskih dobav. "V primeru embarga bodo prizadeti tako blagovni kot storitveni tokovi med državama," pravi gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki pa pred dejansko uvedbo sankcij teh ne želi komentirati.
Podjetje Bosio, ki proizvaja industrijske peči, ima v Moskvi hčerinsko podjetje z 12 zaposlenimi in na ruskem trgu v povprečju ustvari med 30 in 40 odstotkov prometa. Po besedah direktorja Huga Bosia logistika za zdaj poteka nemoteno. “Za konec februarja imamo najavljenih pet tovornjakov, do zdaj nismo dobili kakšnega obvestila, da bi kaj preklicali. Carina dela normalno,” pravi in dodaja, da transportne poti do Rusije že zadnjih nekaj let potekajo mimo Ukrajine, in sicer prek baltskih držav.
Medtem je generalni direktor Danfossa Trata Aleksander Zalaznik za Finance opozoril, da gre blago čez rusko mejo zelo počasi in v dobavah prihaja do vsaj enotedenskega zamika. “Še večja težava pa je, da ne dobiš voznikov tovornjakov, ki bi bili pripravljeni voziti tja,” je poudaril in dodal, da zato del blaga preusmerjajo na železnico.
V Krki, ki ima v Rusiji tovarno, ustvari pa tudi pomemben delež slovenskega izvoza v Rusijo (40 odstotkov našega izvoza tja namreč predstavljajo farmacevtski izdelki), pravijo, da s poslovnimi partnerji na ruskem in ukrajinskem trgu poslujejo v skladu z načrti. V Heliosu, za katerega je ruski trg prav tako pomemben, dogajanja ne želijo komentirati, tudi iz Gorenja nam od včeraj niso odgovorili.
Sankcije za Putina
ZDA in Evropska unija sta zaradi priznanja ukrajinskih separatističnih pokrajin in začetka invazije na Ukrajino, ki je danes razglasila izredne razmere, sprejeli oziroma sprejemata več sankcij zoper Rusijo. Nemci so zaustavili projekt plinovoda Severni tok 2. ZDA so blokirale poslovanje z bankama VEB (Vnešekonombank), ki je vir financiranja za Kremelj in ima 50 milijard dolarjev premoženja, ter Promsvijazbank s 35 milijardami dolarjev premoženja, ki financira rusko vojsko. Rusiji so blokirali dostop do finančnih virov na ameriških in tudi evropskih finančnih trgih (ves plačilni promet v dolarjih poteka prek ameriških korespondenčnih bank), uvedli so sankcije proti nekaterim posameznikom iz Putinovega kroga.
Evropska komisija je včeraj potrdila sankcije za vseh 351 poslancev, ki so potrdili priznanje dveh ukrajinskih pokrajin, po poročanju bruseljskega spletnega portala Politico.eu pa naj bi danes na seznam dodali še sankcije za tri ruske banke Rossiya Bank, Promsvyazbank in VEB. Vsi zahodni politiki ob tem sporočajo, da so te sankcije le uvod. Če se bodo razmere zaostrovale, napovedujejo nove.
Bančna tveganja
Kakšne sankcije bi lahko sledile, če bo Putin nadaljeval z invazijo, ni znano. Po poročanju medijev pa bi bila med skrajnimi izključitev Rusije iz mednarodnega sistema plačil SWIFT. Gre za globalni plačilni sistem, ki ga uporablja več kot 11 tisoč finančnih institucij iz 200 različnih držav. Edina država, ki je bila do zdaj izključena iz sistema, je Iran. Po poročanju tujih medijev jo je ukrep iz leta 2012 ekonomsko močno prizadel. Kot je poročala STA, bi s tem Rusijo “praktično odrezali od mednarodnih dobičkov pri prodaji nafte in plina, kar je 40 odstotkov prihodkov države”.
A ukrep bi po poročanju tujih medijev prinesel tudi tveganja za evropske banke, ki imajo denar v ruskem finančnem sistemu. Največja so tveganja za italijanske in francoske banke s po 25 milijard dolarjev izpostavljenosti in avstrijske s 17,5 milijarde dolarjev. Tuji mediji omenjajo, da je med tistimi, ki so najbolj na udaru, avstrijska Raiffeisen banka. Ta je že sporočila, da je v zadnjih tednih pripravljala “krizni načrt”, graf v spodnjem tvitu pa kaže, da so delnice banke v zadnjih dveh tednih precej padle.
Omejitve plačilnega prometa bi verjetno negativno vplivale tudi na slovenska podjetja, ki poslujejo v Rusiji oziroma z Rusijo. Tako v Banki Slovenije kot v Združenju bank Slovenije (ZBS) pa nam včeraj niso konkretno pojasnili, ali bi posledice segle tudi do naših bank. “V tem trenutku ni možno z gotovostjo ocenjevati učinkov ter posledic, ki bi jih/bodo take spremenjene razmere prinesle bankam, ki poslujejo v Sloveniji,” so nam pojasnili v ZBS. Dodajmo še, da sta dve ruski banki, Sberbank in VTB, večinski lastnici hrvaške Fortenove, ki je lastnica Mercatorja. Ekonomski analitik Damir Novotny je za sestrski portal N1 Zagreb pojasnil, da bi sankcije lahko prinesle določena tveganja za Fortenovo, v podjetju samem pa pravijo, da negativnih učinkov ne pričakujejo.
Raiffeisen shares plunged 7.5%, have lost 23% within 2weeks as Austrian Bank most exposed to risk resulting from potential sanctions against Russia, JPM has calculated. Austria's Raiffeisen Bank derived 35% of its net profit last year from its Russian subsidiary. pic.twitter.com/mwy3FVlpMG
— Holger Zschaepitz (@Schuldensuehner) February 22, 2022
Strah pred embargom
Izvozniki se medtem bojijo sankcij v obliki embarga (prepovedi uvoza in izvoza), ki jih Američani vidijo kot ključen element sankcij proti Rusom, če bodo ti zaostrovali aktivnosti v Ukrajini. “V primeru embarga bodo prizadeti tako blagovni kot storitveni tokovi med državama,” pravi gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki pa pred dejansko uvedbo sankcij teh ne želi komentirati. Evropska unija je največja trgovinska partnerica Rusije. Z državami unije je v letu 2020 ustvarila 36,5 odstotka celotnega uvoza (skupno 79 milijard evrov), pri čemer so po navedbah Evropske komisije dve tretjini uvoza predstavljali proizvodna in transportna oprema (35 milijard evrov) ter kemikalije (17 milijard evrov). Evropska unija je tudi največja tuja vlagateljica v Rusiji: konec leta 2019 je imela tam za 311,4 milijarde evrov naložb (Rusija pa v EU za 136 milijard evrov).
Hugo Bosio pri tem opozarja na posredne posledice morebitnih nadaljnjih sankcij, ki bi omejevale poslovanje, za evropska podjetja. “Menim, da bi ostrejše sankcije bolj kot Ruse prizadele evropska podjetja,” pravi. “Sankcije Zahoda pred desetletjem so Rusijo spodbudile, da se je usmerila v samooskrbo, v promocijo ‘Made in Russia’ in da je začela intenzivneje privabljati tuj kapital. S tem se zmanjšuje njena odvisnost od Evrope in njenega gospodarstva.”
Omejevanje plinskih dobav škodljivo za obe strani
Ranljiva točka Evrope v odnosu z Rusijo pa je tudi njena energetska odvisnost. Kot smo pisali včeraj, je ukrajinsko-ruska kriza že dvignila cene plina in nafte na svetovnih borzah. Odprto ostaja vprašanje, ali lahko v primeru zaostrovanja razmer v Ukrajini in posledičnih sankcij Zahoda Evropa pričakuje protiudarec Putina v obliki zmanjšanja ali prekinitve dobav plina. Kot smo pisali, je tudi Slovenija – podobno kot Nemčija – močno odvisna od ruskega plina: med januarjem in novembrom lani je ta predstavljal vsaj 54 odstotkov plina, ki smo ga porabili pri nas.
“Do zdaj je bila ne glede na politične in ostale razmere dobava plina iz Ruske federacije v EU zanesljiva. A tokrat imamo varnostno grožnjo take dimenzije, kot je po drugi svetovni vojni še nismo imeli, zato se ne izključuje noben scenarij,” je na vprašanje, kakšno je tveganje omejevanja dobav, v N1 STUDIO odgovoril Marko Makovec, direktor v Evropski službi za zunanje delovanje.
Dodal pa je, da tudi za Ruse ta odločitev ni tako enostavna. “Njihovo gospodarstvo temelji na energentih in surovinah, ki predstavljajo 85 odstotkov izvoza. Od tega 80 odstotkov predstavljata nafta in zemeljski plin. To pomeni, da se je Rusija v zadnjem desetletju izrazito usmerila v izvoz energentov in surovin, ne pa toliko v končne izdelke, razen morda vojaške industrije, kjer ima izjemne kapacitete.” Če izgubi pomemben evropski trg, s katerega tudi dobiva visokotehnološke izdelke, se bo izrazito vezala na azijski trg in srednjeročno postala odvisna od Kitajske, ki pa je proizvodno močnejša in tehnološko precej bolj napredna, kjer pa Rusija ne napreduje. Če bi se za Rusijo evropski trg zaprl, bi se srednjeročno znašla v podrejenem položaju. “Tega pa si tudi Putin ne bi nikoli dovolil,” je dejal Makovec.
Marko Makovec o tveganjih, da spor v Ukrajini vpliva na dobave plina:
Slovenija manj izpostavljena
Projekcija Evropske centralne banke (ECB) sicer kaže, da bi Slovenijo zmanjšanje plinskih dobav za deset odstotkov prizadelo manj kot večino drugih evropskih držav. Kot izhaja iz spodnjega grafa, bi evrsko območje v primeru tolikšnega zmanjšanja dobav plina utrpel 0,65-odstotni upad dodane vrednosti, Slovenija pa okrog 0,62-odstotni. Najbrž pa za nas ni nepomembno, da bi bila precej bolj prizadeta Avstrija, naša pomembna trgovinska partnerica, z 1,25-odstotnim upadom. V ECB pri tem opozarjajo na omejitve analize: ta na primer ne upošteva vpliva na cene. Zmanjšanje dobav bi verjetno močno dvignilo borzno ceno plina.
Kot smo poročali, je minister Počivalšek prav danes dejal, da so na ministrstvu že pred časom stopili v stik s slovenskimi podjetji, ki bi jih lahko prizadeli dogodki na ukrajinsko-ruski meji, ter jih opozorili, naj se pripravijo na morebitne težave v poslovanju. “Verjamem, da smo zdaj v obdobju, ko bodo vsi iskali možnosti, kako te trge nadomestiti,” je dejal gospodarski minister. Slovenska podjetja s podjetji v Ukrajini naredijo nekaj manj kot 300 milijonov evrov letnega prometa, je navedel, s podjetji v Rusiji pa 1,35 milijarde evrov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje