Petrol je oddal zahtevek v višini 51,3 milijona evrov za povrnitev gospodarske škode in izgubljenega dobička zaradi omejitev cen pogonskih goriv.
Petrol, največji naftni trgovec pri nas, je državi izdal zahtevek za plačilo škode, ki jim jo je povzročila vladna regulacija cen goriv. Kot izhaja iz četrtletnega poročila podjetja, so zaradi gospodarske škode in izgubljenega dobička zaradi omejevanja cen pogonskih goriv za obdobje med 15. marcem in 30. aprilom državi oddali zahtevek v višini 51,3 milijona evrov. Del zahtevka, ki se nanaša na obdobje med januarjem in marcem, znaša 18,4 milijona evrov. Vlada je regulacijo cen goriva uvedla 15. marca in je veljala do konca aprila, cene pa so nato ponovno “zamrznili” 11. maja. Zdajšnji ukrep velja do vključno 10. avgusta.
Najvišja maloprodajna cena 95-oktanskega bencina je določena pri 1,560 evra za liter in 1,668 evra za liter dizla.
Počivalšek trgovcem že obljubil povrnitev škode
Zaradi ukrepa takrat nismo občutili znatne rasti cen surove nafte. Cena za liter bencina bi takrat skočila na okrog 1,62 evra za liter, dizel pa bi presegel mejo 1,8 evra za liter. Po uvedbi regulacije je liter dizla stal 1,54 evra, bencina pa 1,5 evra. Vlada je konec marca omejila še veleprodajne cene bencina, saj so mali črpalkarji poročali o nevzdržnih cenah, naftnim trgovcem pa so tudi zapovedali, da morajo kljub reguliranim cenam prodajati gorivo. To je storila na podlagi zakona o kontroli cen, ki pa določa tudi, da lahko vlada podjetjem, ki jim s tem povzroči “občutno škodo”, določi primerno nadomestilo.
Kot smo poročali v začetku meseca, je gospodarski minister Zdravko Počivalšek po naših informacijah naftnim trgovcem že obljubil nadomestilo za izgubljena sredstva, Petrol in MOL pa takrat o višini škode nista želela govoriti in sta dejala le, da je “zelo velika”. Podjetji sta sicer že v obdobju regulacije ministrstvu tedensko poročali o višini škode.
Subvencije tujcem, ki so točili pri nas
Izbrani način regulacije je problematičen z več vidikov. Kot smo že pisali, je bil vladni način regulacije v primerjavi z drugimi državami nenavaden. Tako je vlada sredi marca v primerjavi z večino drugih evropskih držav bolj znižala cene, teden dni po volitvah pa je regulacijo umaknila, medtem ko ostale vlade ukrepe podaljšujejo vsaj do poletja. Marsikdo se tako sprašuje, ali je nedavna deregulacija vladni odgovor na volitve.
Dejstvo je, da so lep del finančnih učinkov regulacije ‘koristili’ tujci. V času regulacije so namreč naftni trgovci po naših informacijah zaznali tudi po petkrat večje povpraševanje tujih tovornjakarjev in nekaj deset odstotkov večje povpraševanje na obmejnih črpalkah.
Seveda pa ne moremo spregledati niti dejstva, da je vlada s takim sistemom posegla v prosti trg in poslala zelo slab signal vlagateljem v vseh panogah. Ne nazadnje so ob začetku regulacije mali črpalkarji svarili celo, da bodo morda morali zapreti črpalke. Vlada bi lahko (kot je naredila Francija) uvedla subvencije cen goriva, lahko bi znižala trošarine ali DDV.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje