Na Poljskem, blizu kraja Goleniow, so danes odprli nov plinovod, preko katerega bodo v državo dobavljali norveški plin. Norveški minister za energetiko Terje Aasland je odprtje plinovoda označil za mejnik na pomembni poti evropske neodvisnosti od ruske energije. Plin bo po plinovodu stekel 1. oktobra, poročajo tuje tiskovne agencije.
Preko t. i. Baltskega plinovoda, ki poteka preko Danske, lahko na leto steče do 10 milijard kubičnih metrov plina. Poljski plinovodni operater PGNiG je v izjavi navedel, da bo plinovod leta 2023 prenesel 6,5 milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina, leta 2024 pa bo kapaciteta narasla na 7,7 milijarde, francoska tiskovna agencija AFP.
Poljska je v začetku tega meseca z norveškim energetskim velikanom Equinorjem sklenila pogodbo za dobavo 2,4 milijarde kubičnih metrov plina letno med letoma 2023 in 2033, kar predstavlja približno 15 odstotkov celotne poljske porabe plina.
Baltski plinovod je obenem povezan s plinovodom Europipe II, ki povezuje Norveško in Nemčijo.
Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je ob današnjem simboličnem odprtju plinovoda na Poljskem dejala, da gre za ključni geopolitični korak. “Narediti moramo vse, kar je v naši moči, da Rusiji odstranimo energijo kot instrument moči,” je dejala.
Kot je namreč opozorila Frederiksen, ruski predsednik Vladimir Putin rusko energijo uporablja kot orožje za destabilizacijo in delitev Evrope. “Ne smemo dovoliti, da mu uspe,” je bila jasna.
Ruski energetski velikan Gazprom je letos prekinil dobavo plina Poljski, potem ko PGNiG ni pristal na zahtevo po plačevanju plina v rubljih.
Poljski predsednik Andrzej Duda je izrazil prepričanje, da bo plinovod okrepil suverenost Poljske in državi omogočil diverzifikacijo oskrbe s plinom in odpravo odvisnosti od uvoza ruskih energentov, poroča poljska tiskovna agencija PAP.
“Danes lahko s popolno gotovostjo trdimo, da se obdobje ruske prevlade na področju plina končuje,” je ob odprtju dejal predsednik poljske vlade Mateusz Morawiecki. Gre za obdobje, ki so ga po besedah poljskega premierja zaznamovale grožnje in izsiljevanja.
Evropska komisarka za energijo Kadri Simons pa je v sporočilu za javnost Evropske komisije zapisala, da bo imel Baltski plinovod pomembno vlogo pri blažitvi trenutne energetske krize. EU je za projekt izgradnje plinovoda prispevala 267 milijonov evrov, navaja PAP. Celotna vrednost projekta znaša 1,6 milijarde evrov.
Kot poroča AFP, je bil začetek gradnje plinovoda načrtovan več let, vendar je bil večkrat projekt večkrat preložen. Gradnja delno potopljenega 900-kilometrskega plinovoda se je končno začela leta 2018, vendar je bila leta 2021 prekinjena zaradi okoljskih pomislekov.
Nekaj dni po ruski invaziji na Ukrajino je dansko državno podjetje Energinet, ki skupaj s poljskim podjetjem Gaz-System upravlja plinovod, sporočilo, da se je delo na plinovodu nadaljevalo, potem ko je projekt dobil novo okoljevarstveno dovoljenje.
Uhajanje plina sabotaža?
Frederiksen se je v izjavi za danske medije dotaknila tudi informacij o uhajanju plina na plinovodih Severni tok 1 in 2. Kot je dejala, si je težko predstavljati, da so tri uhajanja plina posledica nesreče. “To je nenavadna situacija, da so tri lokacije uhajanja tako oddaljeni drug od drugega,” je opozorila. Morawiecki je prepričan, da je do uhajanj prišlo zaradi sabotaže.
Na uhajanje plina so se danes odzvali tudi v Bruslju. Kot je dejal tiskovni predstavnik Evropske komisije Tim McPhie, razvoj dogodkov spremljajo zelo pozorno, skupaj s prizadetimi državami članicami. “Trenutno to ne vpliva na varnost dobav, saj so te prek Severnega toka že več tednov ustavljene, Severni tok 2 pa nima dovoljenja za delovanje,” je pojasnil in dodal, da so z državami članicami v stiku tudi glede morebitnega vpliva na plovbo.
“Prezgodaj je za špekulacije o vzrokih za uhajanje plina,” pa je odgovoril na vprašanje o morebitni sabotaži.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje