Po Janševih izjavah: kako naša podjetja na Kitajskem čutijo diplomatska trenja?

Gospodarstvo 21. Jan. 202214:56 > 15:572 komentarja
Delite:
janez janša
Foto: Žiga Živulović jr./BOBO

Po oceni Slovensko-kitajskega poslovnega sveta so slovenska podjetja, ki poslujejo s Kitajsko, zaradi izjav premierja Janeza Janše na indijski televiziji in posledičnih trenj v diplomatskih odnosih s Kitajsko ob posle v vrednosti več milijonov evrov. Medtem gospodarstveniki, ki imajo na Kitajskem podjetja, pravijo, da neposrednega vpliva na poslovanje oziroma naročila ne občutijo in ga ne pričakujejo, poslabšanje odnosov pa lahko vpliva na manj prijazen odnos uradnikov in lokalnih oblasti. Kar pa za podjetja ni nepomembno.

Slovensko-kitajski poslovni svet pri GZS je včeraj sporočil, da naj bi se diplomatska trenja po izjavi predsednika vlade Janeza Janše glede Tajvana za indijsko televizijo Doordarshan, ki jo je Peking kasneje označil za nevarno, odrazila v preklicih pogodb in naročil za slovenska podjetja, ki poslujejo na Kitajskem.

Občutljiv trg

Na naše vprašanje, katera konkretno so ta podjetja, je generalna sekretarka sveta Nina Pejič danes dejala, da se podjetja sama ne želijo poimensko izpostavljati, saj gre za kitajski trg, ki je občutljiv glede javnega obnašanja podjetij.

“Odnose želimo rešiti po mirni diplomatski poti, saj ne želimo, da iz situacije zraste notranjepolitični izziv, ki podjetjem zagotovo ne bo koristil,” nam je povedala sogovornica.

Večmilijonska škoda?

Dodala pa je, da “gre med drugim za ključna slovenska izvozna podjetja, ki prodajajo v fizičnih trgovinah ali pa prek spleta, zaradi slovenskega porekla izdelkov pa so naročila preklicali, ter za podjetja, ki so naročila dobave s Kitajske, a so partnerji odstopili od pogodbe”.

Skupna vrednost teh pogodb je po podatkih sveta zaenkrat več kot 4,1 milijona evrov na mesec. “To so le pogodbe, za katere že vemo in kjer nam je podjetje sploh želelo razkriti višino posla,” ob tem doda Pejičeva.

Svet pri GZS je o poslovni škodi uradno obvestil državne institucije. Podatek, katere institucije so obvestili, še čakamo.

Žiga Vavpotič
Foto : Borut Živulović/Bobo

“Odnose želimo rešiti po mirni diplomatski poti, saj ne želimo, da iz situacije zraste notranjepolitični izziv, ki podjetjem zagotovo ne bo koristil,” pravijo v Slovensko-kitajskem poslovnem svetu pri GZS. Temu predseduje Žiga Vavpotič, ki je po tem, ko je Outfit7 leta 2017 prevzelo kitajsko podjetje Jinke Entertainment Culture, postal predsednik upravnega odbora, danes pa je svetovalec predsedniku uprave obvladujoče družbe Jinke Holding Group.

Krka: Vse teče po planu

Na Kitajskem imajo svoja proizvodna podjetja pomembna industrijska podjetja, med njimi Krka, Kolektor, Domel. “Vse naše aktivnosti potekajo po planu,” v Krkini službi za odnose z javnostmi odgovarjajo na vprašanje, ali so zadnje dogodke kakorkoli občutili.

“Intenzivno delamo na razvoju in registraciji novih izdelkov za kitajski trg, lansiramo že registrirane izdelke in postopno povečujemo prodajo na tem trgu. Prav tako povečujemo proizvodnjo. Proizvodne zmogljivosti zagotavljajo farmacevtske izdelke za kitajski trg, pa tudi za nekatere druge Krkine trge.”

Krka
Foto : Žiga Živulović/Bobo

Direktor ‘pomiril’ zaposlene

Tudi Matjaž Čemažar, predsednik uprave Domela, ki ima 16 let lastno proizvodnjo na Kitajskem, pravi, da trenutnih diplomatskih trenj za zdaj ne občutijo na samem poslovanju.

So se pa med zaposlenimi pojavila vprašanja v zvezi z dogajanjem, direktor jih je pomiril z dodatnimi pojasnili, pravi Čemažar. V kitajski hčerinski družbi se število zaposlenih med letom giblje od 70 do 100, odvisno od količine naročil. Trije zaposleni so Slovenci, ostali pa kitajski delavci.

Čemažar pa omeni še en dogodek, ki daje občutek, da se politične izjave prelivajo v vsakdanje življenje. “Direktor hčerinske družbe je prav na dan, ko so izjave premierja prišle v javnost, na banki nekaj urejal. Gre za postopek, ki ga je rutinsko opravil že večkrat do zdaj, tokrat pa so si na banki vzeli kar nekaj več časa, preverjali so dokumente. Seveda nimamo dokazov, je pa občutek, da je ta nepotreben zaplet lahko povezan s političnim dogajanjem,” pravi sogovornik.

Matjaž Čemažar, Domel
Foto : Srdjan Živulović/Bobo

“Kitajski uradniki so zelo politično pripadni, zato bi se to lahko poznalo na njihovem odnosu,” meni Matjaž Čemažar iz Domela.

Poslabšanje diplomatskih odnosov jim lahko škodi

Kot pravi sogovornik, v 16 letih poslovanja na Kitajskem niso občutili vplivov geopolitičnih odnosov Kitajske z Evropo in Slovenijo. “Slovenija je le majhna država, do zdaj so bili medsebojni odnosi v redu.” Podjetja pa bi morebitna zaostrovanja vendarle lahko občutila. Kako?

Prvo tveganje so carinski postopki, saj Domel nekaj materialov za proizvodnjo uvaža iz Slovenije in Italije na Kitajsko. “Kitajski uradniki so zelo politično pripadni, zato bi se to lahko poznalo na njihovem odnosu.”

Za podjetja s tujimi delavci so pomembni postopki pridobivanja delovne vize. “Ravno januarja smo zaključili postopek pridobivanju delovne vize, ki se v neugodnih razmerah lahko podaljša.”

Tretja možna točka pa so odnosi z lokalnimi oblastmi, ki so politično nastavljeni in te lahko v primeru poslabšanja odnosov drugače obravnavajo. Čemažar navede, kako jim je lani koristil dober odnos, ko so Kitajsko zaradi prehoda na zelene vire energije prizadele redukcije električne energije, zaradi katerih je marsikatero podjetje moralo ustavljati proizvodnjo. “Oblasti so podjetja razvrščala v štiri kategorije, pri čemer so tista v kategoriji A delala brez redukcij, tista v B so imela določene redukcije, tista v C so delala samo tri dni v tednu, podjetja v D kategoriji pa so ostala brez. Domelov direktor nam je po pogovoru z lokalnimi oblastmi zagotovil posebne pogoje: prišli smo iz C v B.”

Domel
Foto : Srdjan Živulović/Bobo

Podjetje Domel ima na Kitajskem med 70 in 100 zaposlenih, odvisno od količine naročil. Kot pravi direktor podjetja iz Železnikov Matjaž Čemažar, so se po objavi izjav slovenske politike in odzivu Pekinga med zaposlenimi pojavila vprašanja na to temo.

Koglot, Gostol TST: Posel ima svoj ritem

Tudi Matej Koglot iz podjetja Gostol TST, ki proizvaja peskalne stroje, pravi, da posledic ne čutijo. Podjetje Gostol TST ima na Kitajskem hčerinsko družbo s šestimi zaposlenimi.

“Posel ima svoj ritem, ne glede na to, kaj se dogaja v politiki,” pravi sogovornik.

Ivo Boscarol, Pipistrel
Foto : Borut Živulovič/BOBO

Boscarol: Ne pričakujemo posledic

Lastnik podjetja Pipistrel Ivo Boscarol, ki je s polaganjem temeljnega kamna v letu 2018 začel projekt gradnje letalskega centra v Jurongu, pravi, da posledic ne čutijo in ne pričakujejo kakšnih posledic.

V milijardo evrov vreden projekt se je Pipistrel podal skupaj s kitajskim sovlagateljem, ajdovsko podjetje naj bi vložilo 350 milijonov evrov. Po besedah Boscarola je letalski center z lastnim letališčem, stanovanjskim naseljem ter tovarno letal, v kateri se bosta za kitajsko tržišče in enajst okoliških držav, ki so od predlani skupaj s Kitajsko v brezcarinski uniji, proizvajala dva modela Pipistrelovih letal.

Lani je Pipistrel sklenil še en pomemben posel: kitajskemu logistu SF Express bo dobavil tisoč brezpilotnih tovornih letal (oziroma dronov), ki jih razvija ajdovsko podjetje.

Počivalšek: Osebna stališča morajo upoštevati gospodarsko realnost

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek se je na dogajanje odzval že v sredo, in sicer z navedbami, da je Kitajska eden največjih slovenskih gospodarskih partnerjev zunaj EU in da mora imeti zunanja politika pred očmi v prvi vrsti naše gospodarske interese.

“Osebna stališča, tudi če so dana z najboljšimi nameni, morajo upoštevati gospodarsko realnost.”

Komentari

Vaš komentar