Tako meni Jure Knez, ustanovitelj in direktor Dewesofta, ki je skupaj z ekonomistom Rokom Sprukom in analitikom GZS Bojanom Ivancem gostoval v oddaji N1 STUDIO na temo dvigov cen surovin. Ti se dogajajo že leto dni, v zadnjem času pa jih občutimo tudi končni potrošniki. Ivanc meni, da bodo podražitve vrh dosegle proti koncu leta.
Cene industrijskih in kmetijskih surovin, tudi energentov, so se v zadnjem letu občutno zvišale. Zaradi epidemije, a tudi drugih dejavnikov – več o teh v nadaljevanju –, so se cene surove nafte, kositra, bakra praktično podvojile, znatni so tudi dvigi cen nekaterih drugih surovin.
Podjetja se poleg tega srečujejo z zamudami pri dobavah in slabšo dosegljivostjo surovin. Kratkoročno to pomeni, da imajo sami manjše marže, dolgoročno gledano pa bodo višje stroške prevalila na končnega kupca.
Krepitev evra delno blaži podražitve
Draži se tudi hrana. “Pri hrani je zgodba zelo zanimiva. Če mislimo, da imamo pri nas povsem globalne cene, lahko povem, da jih nimamo. Cene sladkorja recimo v Evropi so fiksne, okrog 33 centov na kilogram, tako da se v Evropi globalni dvig cen sladkorja ne pozna. Se je pa pšenica v zadnjem letu dvignila za četrtino, cena koruze v evrih za 60 odstotkov,” je v oddaji N1 STUDIO povedal glavni analitik GZS Bojan Ivanc.
Dodal je, da je v zadnjem letu evro pridobil okrog desetino v primerjavi z dolarjem, zaradi česar se je za nas uvoz surovin pocenil za okrog deset odstotkov in smo manj občutili dvige cen na globalnih trgih.
Zakaj podražitve?
“Z nečim podobnim smo se spopadali pred zadnjo finančno krizo, v letih 2007 in 2008 ter v letih 2010 in 2011, po močnem pokriznem paketu finančnih spodbud v svetovni ekonomiji,” je povedal Ivanc in dejal, da se cene surovin odzivajo na prihodnost, ne toliko na sedanjost.
Dodal je še, da so cene energentov v evrih še vedno nižje kot maja 2019, cene kmetijskih surovin so višje za četrtino, cene industrijskih surovin pa za dobro tretjino kot pred dvema letoma.
Po njegovem gre vzroke za tolikšne podražitve kmetijskih in industrijskih surovin iskati predvsem v precej izboljšani gospodarski sliki po epidemiji. Industrija se krepi, zato so nastali zamaški pri dobavah. “Poleg tega bodo v ZDA verjetno sprejeli močan stimulativni paket za zelene naložbe, kar pomeni, da Zahod resno misli z naložbami v zeleno ekonomijo. Ta pa pomeni povečano povpraševanje po surovinah in posledično dvig cen skoraj vseh surovin.”
Treba bo brzdati potrošnjo
Rok Spruk z ljubljanske ekonomske fakultete pa je v pogovoru za N1 STUDIO spomnil, da smo imeli pred epidemijo relativno robustno rast ne le na Zahodu, temveč tudi v državah v razvoju. Ko je prišla koronakriza, je bil to začasni zunanji šok, zaradi katerega so investitorji odložili svoja pričakovanja in načrte.
Po koncu šoka je lahko rast potrošnje še hitrejša, kot smo jo imeli pred krizo, zato pričakuje, da se bo trend dvigovanja cen še nadaljeval. Po njegovem mnenju bo treba brzdati rast potrošnje, sicer lahko sledi nov cikel podražitev.
Predolgi dobavni roki
Jure Knez iz Dewesofta je pojasnil, kako podražitve občutijo v njihovem podjetju. “Mi kupujemo veliko aluminija, katerega cena je v zadnjih mesecih občutno narasla. Poleg tega opažamo problem nedobavljivosti. Če pri obstoječih projektih to ni tako opazno, saj imamo pogodbeno določene dobavne roke, pri novih projektih rok dobave znaša tudi 50 ali sto tednov, kar precej vpliva na razvojni tempo,” je dejal Knez.
“Nekatera podjetja so v precej resnih težavah, pa ne gre le za elektronske komponente, temveč tudi drug material, ki se ga enostavno ne dobi. Zaradi tega ne morejo opravljati dejavnosti, na drugi strani pa so prisiljena tudi višati cene zaradi dviga cen vhodnih surovin.”
“Mislim, da se bomo morali na višje cene navaditi”
Na vprašanje, ali bi morala poseči država, je Knez odvrnil, da “smo se kar preveč navadili, da bo država pomagala pri vsaki težavi”. Dejal je, da se je skozi vladne protikoronske pakete (PKP) prelilo toliko denarja, da je to tudi del vzroka za rast potrošnje in posledičnih podražitev.
“Mislim, da se bomo morali navaditi, da bo zaradi obilice novega denarja naš star denar enostavno manj vreden, in bomo zato trajno dobili manj. Mislim, da se bomo morali na višje cene navaditi.”
Kaj delajo druge države? “Na eni strani imamo primer ZDA, kjer se pripravlja zeleni stimulativni paket. Večina držav zelo pogumno vbrizgava denar v gospodarstvo. A snovalci politik se ne zavedajo, da ima taka politika izrazit vpliv na javnofinančni dolg. Na drugi strani pa imamo pritiske okoljevarstvenikov, ki pravijo, da je čas za odrast (degrowth). Dolgoročno to pomeni svet revščine, nestabilnosti, zatona srednjega razreda. Na dolgi rok je treba razmisliti, kako predvideti odpornost podjetij za primere epidemičnih in tudi drugih strukturnih šokov.”
Potrošniki že okušamo podražitve
Ali in kdaj bomo podražitve občutili končni potrošniki? “V zadnjem letu se, kot kaže statistika, cene praktično niso spreminjale. Potrošniki smo začeli posledice podražitev surovin okušati v zadnjem mesecu,” je odgovoril Ivanc.
“Po naši oceni bomo podražitve najbolj občutili novembra in decembra, ko bo letna inflacija 2,1 odstotka. Na začetku prihodnjega leta bo inflacija bolj zmerna, okrog 1,7 odstotka.”
Knez pa je dejal, da pričakuje, da se bodo na začetku prihodnjega leta cene ustalile na novih ravneh.
Celotna oddaja N1 STUDIO:
Podražitve za zdaj ne majejo proračuna
Dvigovanje cen lahko poruši tudi razmerja v proračunski blagajni. Na eni strani višje cene pomenijo več pobranega DDV in večji priliv v proračun. A na drugi strani lahko podražitve zadenejo odhodkovno stran, saj zaradi njih tudi v šolstvu, zdravstvu, na državnih gradbiščih za vse plačujejo več.
A na ministrstvu za finance pravijo, da za napovedovanje prihodkov uporabljajo tako imenovane nominalne makroekonomske kazalnike, ki že vsebujejo komponento inflacije (dvig cen življenjskih potrebščin). Te jim posreduje Urad RS za makroekonomske analize, ki trenutno preverja skladnost vrednosti kazalnikov za prvo letošnje četrtletje z napovedmi in ne opaža bistvenih odstopanj. Če pa bi se ta zgodila, bi lahko vlada predlagala rebalans proračuna, so nam pojasnili na ministrstvu, ki ga vodi Andrej Šircelj.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!