Podražitve: letno 150 evrov več za hrano

Gospodarstvo 14. Jan. 202207:08 > 08:272 komentarja
Delite:
Nakupovanje
Foto: Foto: Ziga Zivulovic

Trgovci se pogajajo s proizvajalci živil, ki želijo vsaj del bremena rastočih stroškov surovin, energije, dela in logistike prenesti v prodajne cene. Najbolj naj bi se letos podražilo meso. V Celjskih mesninah in Panviti si želijo 15-odstotnega dviga cen svojih izdelkov. Agrarni ekonomist Aleš Kuhar in glavni analitik GZS Bojan Ivanc napovedujeta, da bomo konec leta za hrano odšteli približno pet odstotkov več kot zdaj.

Trgovske police odsevajo razdejanje, ki sta ga v svetovni trgovini povzročila pandemija in nato simultano ter hitro okrevanje po svetu.

Ameriški uporabniki družbenih omrežij objavljajo fotografije praznih trgovskih polic, ki so posledica ozkih grl v dobavnih verigah, pomanjkanja delovne sile in širjenja nove različice koronavirusa omikron. Na Twitterju se objave zbirajo pod ključnikom #BareShelvesBiden.

Manjša izbira pa ni edina težava v ameriških maloprodajnih verigah: tudi izdelki, ki so na policah, so lahko dražji, kot so bili še pred nekaj meseci. Inflacija (rast cen košarice življenjskih potrebščin) v ZDA je s sedmimi odstotki najvišje v 40 letih.

Dražja pšenica, dražji beli kruh

Medtem ko z založenostjo trgovin na tej strani Atlantika ni težav, si z Američani in večino preostalega sveta delimo težavo pospešene rasti cen. Letna inflacija je bila decembra v evrskem območju, pa tudi pri nas, pri petih odstotkih.

Kot pravi agrarni ekonomist Aleš Kuhar, so se cene hrane pri nas lani dvigovale predvsem zaradi rasti cen surovin. “Že pol leta se na mednarodnih trgih dražijo glavne kmetijske surovine, kot so soja, koruza, pšenica, nerafinirani sladkor. To se kaskadno prenese v večino agroživilskih verig po svetu.”

Kot pravi Bojan Ivanc, glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), so se cene hrane po uradnih podatkih statističnega urada pri nas močneje dvignile šele decembra, izstopali so pekovski izdelki. “Ti so se podražili kar za 3,4 odstotka glede na november. Visok dvig cen je bil prisoten še pri mleku. Sveže polnomastno se je podražilo za 4,5 odstotka, sveže posneto za 8,2 odstotka, našteva sogovornik.

Vreme: večerno sonce
Foto : Žiga Živulovič jr./Bobo

Lanske dvige cen hrane so poganjale dražje vhodne surovine, kot so pšenica, soja, koruza. Spomnimo, da je že lani marca na primer Žito podražilo cene nekaterih trajnih izdelkov, napovedovalo je, da bo podobno storilo tudi s pekovskimi izdelki.

Občutno dražje olje, malo tudi kruh, meso, maslo

Se vam zdi, da so podražitve precej večje kot teh nekaj odstotkov? Osebna inflacija se lahko od potrošnika do potrošnika precej razlikuje, saj se vsi izdelki ne dražijo naenkrat, cene enakih izdelkov se med trgovci razlikujejo.

Sprehod po (spletnih) trgovinah Mercatorja, Spara, Lidla in Hoferja in primerjava s cenami izpred leta dni kaže na primer, da se je sončnično olje v letu dni podražilo za približno četrtino. Redna cena olja znamke Cekin je bila pred letom dni v Mercatorju 2,09 evra, danes 2,59 evra. Sparovo sončnično olje je lani februarja stalo 1,78 evra za liter, danes 2,08 evra.

Čajno maslo Pomurskih mlekarn je trenutno pri enem od trgovcev 17 centov dražje kot decembra 2020. Alpsko mleko je bilo pred letom dni v Sparu 1,14 evra, danes se redne cene pri četverici trgovcev gibljejo med 1,19 in 1,24 evra za liter. Medtem je na primer cena Sparove trgovske znamke mleka 1,5 ostala približno enaka (pri 0,75 evra za liter).

V zadnjih  mesecih se je dražilo tudi meso. Cena Natur premium piščanca Perutnine Ptuj v Sparu se je dvignila s 4,69 na začetku oktobra lani na trenutnih 4,79 evra za kilogram. Tudi v Mercatorju je bila cena na začetku oktobra 4,69 evra za kilogram, zdaj pa je 4,79 evra za kilogram. To pomeni dvoodstotno podražitev.

Kruh
Foto : PROFIMEDIA

Za Žitov polkilogramski kruh Hribovc je bilo treba januarja lani v Lidlu odšteti 1,49 evra. V Sparovi spletni trgovini ta danes stane 1,62 evra. Kilogram slovenskega korenja v Sparu (pridelovalec ni naveden) se je od začetka oktobra podražil za okrog 15 odstotkov (z 0,69 na 0,79 evra za kilogram).

Pri osnovnih živilih, katerih cene smo preverjali, smo opazili, da so cene trgovskih blagovnih znamk ostale približno enake kot pred letom dni.

Povejmo še, da zaradi sorazmernosti nismo upoštevali akcijskih cen izdelkov, ampak redne cene. Prav tako nismo upoštevali morebitnih posebnih ugodnosti, ki jih imajo trgovine za svoje redne stranke (na primer za imetnike kartic zvestobe).

In kaj nas čaka letos?

Medtem se stroški proizvajalcev še naprej zvišujejo. V zadnjem mesecu je bilo veliko slišati predvsem o naraščajočih stroških električne energije in plina, zaradi katerih podjetja kličejo na pomoč državo. Kot so nam povedali v Mercatorju, proizvajalci že od lani opozarjajo, da morajo višati nabavne cene, poleg energentov navajajo še višje stroške logistike, dela, krme in surovin na borzi.

Ivanc pravi, da zastaja predvsem dvig cen mesa, kjer se višja proizvodna cena še ni prenesla v končne višje cene za potrošnike. “Dvig cen žitaric na svetovnih trgih je pomembno vplival na dvig cen pekovskih izdelkov, na cene pri mesu pa se bodo te podražitve prenesle kmalu.”

Kot pove, se višje cene energentov še niso prenesle v končne cene. A delež cen električne energije in plina v proizvodni ceni izdelka je manjši kot delež cen kmetijskih surovin, zato bodo tu učinki podražitev manjši. Prelivanje v končne cene pričakuje od prvega četrtletja letošnjega leta.

Stroški, cene, trgovina, evro
Foto : Profimedia

Ekonomisti za letos napovedujejo približno petodstotno podražitev hrane.

Meso bi podražili za 15 odstotkov

Sogovorniki iz mesne industrije potrjujejo, da se s trgovci pogajajo o podražitvah. “Tako kot vsa živilska industrija se pogajamo tudi mi,” pravi Izidor Krivec iz Celjskih mesnin in poudarja, da se stroški cen energentov močno poznajo, del teh stroškov pa se skuša prenesti tudi na kupca. Upa, da jim bo uspelo doseči dogovor o 15-odstotnem dvigu cen.

Po Krivčevi oceni bi se pogajanja morala zaključiti do konca februarja oziroma na začetku marca. Tudi v murskosoboški Panviti, ki med drugim prodaja meso, vrtnine, vina, načrtujejo sedem- do petnajstodstotni dvig cen, odvisno od izdelka. Ob tem pa upajo, da bodo pogajanja realizirana do konca tega meseca.

Argeto rahlo podražili lani, letos jo bodo spet

Meso pa ni edino. V Atlantic Grupi, ki prodaja paštete Argeta, kavo Barcaffe, gazirano pijačo Donat, pravijo, da so podražitve neizogibne, saj se dražijo vse komponente njihovih izdelkov. “Cena pakirnega papirja Craftline, ki ga uporabljamo za pakiranje Argete, se je dvignila za neverjetnih 140 odstotkov, naravno rastlinsko olje za 51 odstotkov, naša cena električne energije se je lani zvišala za 123 odstotkov v primerjavi z letom prej,” naštevajo.

Nekaj so že dražili, nekaj še bodo. “Argeto smo lani podražili povprečno za štiri odstotke, najmanj toliko bomo k ceni morali dodati tudi letos. Donat se je v začetku lanskega leta skladno z novo strategijo premiumizacije podražil za 20 centov, v podražitev je vključena tudi sprememba embalaže, ki ima tudi največji vpliv na povečanje stroškov. Povišanje cen v 2022 ni predvideno.”

Kava
Foto : PROFIMEDIA

Dve slabši letini spodbodli ceno kave

Pri kavi Barcaffè, na drugi strani, na proizvodno ceno močno vpliva gibanje cen surovine na borzi.

“Cena kave na borzi raste že dlje časa. Glavni razlog za to pa je slabša letina kave v Braziliji, ki je največja svetovna izvoznica kave. Vremenske težave v Braziliji sledijo šibkejšemu lanskemu letu, v katerem so imeli od 30 do 40 odstotkov manjši pridelek, torej je to že drugo leto zapored s slabšo letino.”

Ali so kavo že podražili oziroma jo še bodo, pa niso pojasnili.

Dodali, da je Atlantic Grupa tudi distributer izdelkov drugih blagovnih znamk, kot so Ferrero, Rauch, Unilever, Hipp, Ilirija, Bic, Kandid … “Tudi ti izdelki so se v minulem letu že rahlo dražili, in sicer različno glede na situacijo posameznega proizvajalca ter surovine, ki jih uporablja. Kar nekaj podražitev pa prihaja v naslednjih mesecih,” pravijo v podjetju.

Ne gre na bolje

Direktor Radenske Marián Šefčovič pravi, da cen ne dvigujejo pavšalno, pač pa se odločajo za vsak proizvod posebej. “Ta trenutek ne moremo reči, ali se bo čez leto še povišale cene, saj so napovedi negotove,” pravi.

“So pa pred nami zagotovo veliki pritiski – tako glede cen, inflacije kot tudi zagotovitve proizvodov. Pandemija je namreč dobavne verige postavila pred številne preizkušnje. Na eni strani se bomo tako trudili zagotavljati material za proizvodnjo svojih končnih proizvodov, na drugi strani pa se bomo morali zelo truditi, da kupcem in potrošnikom zagotovimo dostavo -+

teh.”

Novih podražitev ne izključujejo v Žitu, kjer so lani nekatere izdelke že podražili. “V takšnih okoliščinah, ki se ne spreminjajo na bolje, je brez določenih cenovnih prilagoditev nemogoče zagotoviti stabilnost in vzdržnost poslovanja.”

krožnik hrana podražitev evro
Foto : Profimedia

Cene hrane bodo po oceni GZS konec leta višje od 5 do 6 odstotkov. Pri tem pa glavni analitik Bojan Ivanc ni prepričan, da se bo cikel podražitev letos tudi končal. “Cikel podražitev hrane se bo nadaljeval v celotnem letu 2022 in bi ga v 2023 lahko zaustavil le padec cen kmetijskih surovin na svetovnih trgih in znižanje cen nafte pod 60 dolarjev. To pa ni osnovni scenarij, ki ga lahko pričakujemo.”

Četrtletje podražitev

Da so napovedane nove podražitve, je torej jasno. Odprti pa ostajata vprašanji, kdaj in za koliko. V Mercatorju povedo, da sprememb cen ne napovedujejo vsi dobavitelji hkrati in ne v enakih odstotkih.

V Sparu pričakujejo, da se bodo nove cene vzpostavile v prvem četrtletju. Kaj se bo dogajalo kasneje, pa je odvisno tudi od morebitnih novih zaostrovanj na mednarodnih gospodarskih trgih in razvoja pandemije covida-19.

Vsi trgovci trdijo, da odobrijo le upravičene podražitve in jih blažijo tudi na račun lastne marže.

Približno 150 evrov letno več za hrano

Agrarni ekonomist Aleš Kuhar ocenjuje, da lahko v Sloveniji na letni ravni pričakujemo štiri- do petodstotni dvig cen hrane, kar bo – tako Kuhar – primerljivo z drugimi evropskimi državami. Če povprečno gospodinjstvo letno porabi tri tisoč evrov za hrano, bo takšna podražitev pomenila 150 evrov več na letni ravni.

Glavni analitik GZS Bojan Ivanc pritrjuje s podobno oceno: “Cene hrane bodo po naši oceni decembra letos glede na lanski december višje od 5 do 6 odstotkov.” Pri tem na GZS letos večji dvig pričakujejo v segmentu mesa (za okoli 5 do 7 odstotkov), medtem ko naj bi se kruh in olje podražila od 3 do 5 odstotkov.

Pri tem pa Ivanc ni prepričan, da se bo cikel podražitev letos tudi končal. “Cikel podražitev hrane se bo nadaljeval v celotnem letu 2022 in bi ga v 2023 lahko zaustavil le padec cen kmetijskih surovin na svetovnih trgih in znižanje cen nafte pod 60 dolarjev. To pa ni osnovni scenarij, ki ga lahko pričakujemo.”

Komentari

Vaš komentar