Odbor DZ za infrastrukturo je z devetimi glasovi za in petimi proti potrdil kandidata za infrastrukturnega ministra Bojana Kumra.

"Pri tako veliki investiciji, vredni več milijard, je nujno potrebno preveriti mnenje ljudi. Sam ga ne bom ignoriral," je Kumer dejal o načrtih za drugi blok jedrske elektrarne. "Potrebujemo zelo veliko podatkov, da se bodo lahko državljani tehtno in argumentirano odločali. Pa ne le o investiciji, ampak o konceptu. Naš bo brezogljična družba, podprt z jedrsko tehnologijo. Kot piše v koalicijski, bomo preverili tehnologijo malih reaktorjev, ki obetajo."

Podobno je, spomnimo, načrtoval tudi Kumrov predhodnik Jernej Vrtovec. Ta je pred časom za N1 dejal, da referendum načrtujejo, ko bo investicijski program pripravljen in pred objavo razpisa za izbiro izvajalca.”

Umeščanje v prostor, ki se je z izdajo energetskega dovoljenja že začelo, podpira. "To je zamuden proces, že sam daljnovod dolgo traja, lahko si mislite, kako bo tukaj."

Kumer napoveduje, da bodo v energetski krizi pomagali ranljivim kategorijam. Kot prednostne vidi ranljive odjemalce, gospodinjstva, kmete, omenil je tudi targetirano pomoč gospodarstvu. V zakonu o oskrbi plina želijo še pred začetkom zime urediti tako imenovano zasilno oskrbo (oskrbo v primeru odkklopa), ki jo pri električni energiji že imamo. Kumer je dodal, da se nekaj ukrepov danes snuje na nivoju Evropske komisije, tudi te bodo analizirali in jih po potrebi uporabili, je dejal.

Kar se tiče tveganja omejevanja dobav zemeljskega plina, je dejal, da se bo Slovenija pridružila nameri EU za skupne dobave, da zagotovi večjo varnost.

Kumer je napovedal spodbujanje obnovljivih virov energije. Prizadeval si bo za sprejem zakona, ki bo favoriziral umeščanje obnovljivih virov, "seveda tam, kjer je to mogoče". Omenil je tudi agrovoltaiko, torej samooskrbo kmetij. Prav tako opaža večanje samooskrbe gospodinjstev in pričakuje rast. "Danes imamo 10 tisoč gospodinjstev, morda jih bomo imeli čez pet let 100 tisoč, v državi pa je milijon gospodinjstev."

Poslanec SDS Danijel Krivec je med poslanskim vprašanjem med drugim opozoril na vidik proizvodnje: dejal je, da 95 odstotkov infrastrukture za sončno energijo uvažamo iz Kitajske, tudi dele za vetrne elektrarne uvažamo, medtem ko imamo za vodno energijo "znanje in tehnologijo doma". 

Poslanca SDS Krivec in Zvonko Černač sta opozorila tudi na ozka grla v omrežju. Kumer je dejal, da bo vlagal v omrežje za povečanje njegovih zmogljivosti, kar bo omogočilo priklop večjega števila gospodinjstev. Glede hidro energije pa je Bojan Kumer pohvalil delo odhajajočega okoljskega ministra Andreja Vizjaka. "Podpisano imamo koncesijsko podporo za srednjo Savo, koncesionar bo imel vso mojo podporo." Dodal je, da "je treba spoštovati okolje in naravo".

Od večjih infrastrukturnih projektov je Kumer omenil nadaljevanje tretje razvojne osi in predora Karavanke. Mnogo projektov je že v teku, je dejal, nadaljevali se bodo z nezmanjšanim tempom.

Več projektov:

"Naša prioriteta bo gradnja kolesarskih stez in rumenih pasov za javni potniški promet," napoveduje Kumer, ki omenja tudi ukrepe za povečanje varnosti v cestnem prometu, začenši z analizo, zakaj je v nekem obdobju nesreč manj.

Svojo predstavitev je v luči izzivov tega resorja Kumer poimenoval zeleni prehod. Kot pravi, bo poudarek na železnicah. Omenja preusmeritev prometa s cest na železnice, postopno zmanjševanje cestnega prometa v središčih mest, razvoj in širitev javnega prometa. Spodbuditi želi gradnjo in obnovo železnic - s sosednjimi državami, med večjimi mesti in gospodarskimi središči.

Kot pravi, je v teku prvi investicijski cikel, katerega cilj je tudi odprava zaostankov pri doseganju TEN-T evropskega standarda železniške infrastukture, v njegovem mandatu pa snuje drugi investicijski cikel, v katerem bodo zasledovali cilj krajših potovalnih časov. Načrtuje tudi natančno analizo, kako pozitivno bo prehod tovornega prometa na železnice vplival na podnebje, saj - kot pravi - vsaka tona blaga, prepeljana po železnicah, močno zmanjša emisije ogljikovega dioksida.

Parlamentarnemu odboru Državnega zbora za infrastrukturo se predstavlja Bojan Kumer, ki tako kot predsednik vlade Robert Golob prihaja iz skupine Gen-I, tudi on ima že politične izkušnje. Od maja 2013 do julija 2014 je bil državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga je vodil Samo Omerzel, predsednica vlade je bila Alenka Bratušek. Z 31. julijem 2014 je bil razrešen, dan kasneje je prevzel direktorsko mesto v Elektro Energiji v lasti Elektra Ljubljana, ki ga je vodil Andrej Ribič, zdaj prav tako vidni član Gibanja Svoboda.

V Elektro Energiji je Kumer ostal štiri leta, do 1. avgusta 2018. V tem času je po lastnih besedah podjetje prestrukturiral in ga "povezal z Gen-I", ki je konec leta 2016 postal lastnik podjetja. Sredi septembra 2018 je Kumer spet postal sekretar na infrastrukturnem ministrstvu, ki ga je tokrat vodila Bratuškova, v času vlade Marjana Šarca. Dan po koncu mandata te vlade, 14. marca 2020, se je vrnil na mesto direktorja Elektro energije, kjer je še danes.

Pred volitvami se je skupaj z Golobom in Ribičem pojavljal v zgodbi o potencialno spornem nakupu službenega stanovanja Elektra Ljubljana, v kateri je RIbič tudi ovaden.