Evropska centralna banka s koncem marca 2022 zaključuje v koronski krizi oblikovan program odkupovanja obveznic. Visoka evrska inflacija je centralne bankirje, ki so danes zasedali v Frankfurtu, očitno vendarle prisilila v ukrepanje, čeprav so do zdaj vtrajali, da je inflacija začasna, njihove projekcije pa kažejo, da se bodo cene v prihodnjem letu umirile.
Evropska centralna banka (ECB) je danes napovedala postopno ustavitev 1.850 milijard “težkega” programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP), s katerim centralne banke podpirajo financiranje protikoronskih ukrepov držav Evropske unije (EU) za blaženje epidemije. Nakupe bodo postopoma zmanjševali v prvem četrtletju prihodnje leto, z njimi pa končali marca prihodnje leto, sporočajo iz Frankfurta.
Da bi se izognila nenadnemu zmanjšanju nakupa obveznic, bo ECB obenem povečala hitrost programa nakupa vrednostnih papirjev, v okviru katerega je od leta 2015 odkupila za več kot tri tisoč milijard evrov obveznic.
V drugem četrtletju prihodnje leto bo ta program povečala s sedanjih 20 milijard na 40 milijard evrov na mesec, v tretjem četrtletju 2022 pa ga bo zmanjšala na 30 milijard evrov. Z oktobrom prihodnje leto naj bi se znova znižal na 20 milijard evrov na mesec.
novinarska konferenca ECB
Kljub temu da nekatere države pojav omikrona vodi v novo zaostrovanje ukrepov, je okrevanje dovolj trdno, ob napovedi opuščanja programa odkupov obveznic pravi prva dama ECB Christine Lagarde. Okrevanje spodbuja močno domače povpraševanje.
Obrestna mera ostaja ničelna
Svet ECB je danes po pričakovanjih pustil ključno obrestno mero, ki je že skoraj šest let pri nič odstotkih, nespremenjeno. Nespremenjena in negativna ostaja tudi depozitna obrestna mera.
Inflacija naj bi se umirila
Glavni povod za ukrepanje ECB je inflacija, ki je v zadnjih mesecih v jedrnih državah Evropske unije (EU) močno poskočila. ECB sicer napoveduje, da bo inflacija v evrskem območju še “znatno” višja (pri 3,2 odstotka), do leta 2023 pa naj bi se umirila.
Bloomberg je ta teden poročal o teh projekcijah, ki naj bi šefici ECB Christine Lagarde dajale moč, da ohrani epidemične odkupe obveznic, a se je centralna banka nato vseeno odločila za ukrepanje.
V Sloveniji naj bi, kot smo poročali včeraj, letos inflacija znatno presegla septembrske napovedi Umarja. Znašala naj bi okrog dva odstotka, medtem ko je v septembra objavljeni jesenski napovedi urad ocenjeval, da bo 1,4-odstotna. Prihodnje leto bi povprečna inflacija lahko tudi v Sloveniji presegla tri odstotke, ocenjujejo.
Kaj to pomeni?
Dramatičnih sprememb na finančnih trgih ne gre pričakovati, saj bo ECB še vedno odkupovala obveznice. Odločitev pa nakazuje na to, da se obdobje poceni denarja približuje koncu.
Danes je britanska centralna banka kot prva od večjih centralnih bank napovedala dvig ključne obrestne mere (z 0,1 na 0,25 odstotka), ameriška Federal reserve (Fed) pa je napovedala, da bo to storila do poletja. ECB, ki danes sicer še ni sprejela odločitve v tej smeri, bo v srednjeročnem obdobju verjetno sledila.
To bodo najprej občutili posojilojemalci v evrih z variabilno obrestno mero, vezano na euribor.
ECB je napovedal konec PEPP odkupa obveznic, vendar je ohranil nizko centralno obrestno mero. Star program odkupa bo povečal, kar naj bi ohranilo poceni zadolževanje. #analitikagzs
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!