Ruski rubelj je po napovedi ostrih sankcij Zahoda ob nadaljevanju ruskega napada na Ukrajino padel na zgodovinsko najnižjo raven proti dolarju. Izgubil je 25 odstotkov vrednosti.

Čeprav zahodne sankcije, ki ciljajo ruski finančni sistem, še niso v celoti uvedene, že prinašajo hude posledice. Prva je padec rublja na borzah. Potem ko je bilo v zadnjih dveh letih za en dolar povprečno treba odšteti med 70 in 80 rubljev, je v zadnjem tednu ta številka poskočila, danes zjutraj je bilo treba za en dolar odšteti 120 rubljev. Tuji mediji poročajo o zlomu ruske valute.

Centralna banka posegla

Ruska centralna banka je včeraj zagotovila, da ima orodja, s katerimi bo vzdrževala stabilnost ruske valute, in pozvala k pomiritvi. Danes je podvojila ključno obrestno mero, z 9,5 odstotka na 20 odstotkov z namenom “ublažiti povečana tveganja za zmanjšanje vrednosti rublja in inflacijo”. Centralna banka je poleg tega sprostila za 733 milijard rubljev rezerv (okoli osem milijard evrov), da bi okrepila likvidnost.

Začetek trgovanja na moskovski borzi, ki bi moral biti malo pred 8. uro zjutraj po našem času, je prestavljen na popoldan. Medtem je delnica Sberbanke na londonski borzi samo danes izgubila slabi dve tretjini vrednosti (ob začetku trgovanja je bila delnica vredna tri dolarje, ob 10.30 1,2 dolarja).

Državljani so že včeraj stali v vrstah pred bankomati, da bi dvignili denar, danes se pričakuje nadaljnji pritisk, saj sankcije Zahoda povečujejo negotovost glede finančne stabilnosti bank. Kot smo pisali, tudi iz evropskih podružnic Sberbanke poročajo o povečanem odlivu strank, slovenska veja banke je danes in jutri zaprta.

Rubelj v času Putinovega vladanja

Financial Times je analiziral, kako se je vrednost rublja proti dolarju spreminjala od leta 1999, ko je Putin postal ruski predsednik. Graf kaže, da je bil tečaj relativno stabilen pri vrednostih med 25 in 30 rubljev za dolar do leta 2014, ko je Rusija nasilno priključila ukrajinski polotok Krim. Takrat je vrednost rublja prvič močno upadla, začelo se je obdobje večje volatilnosti valute. Po letu 2015 je bilo za dolar treba odšteti med 55 in 80 rubljev. Z nedavnim posegom v Ukrajini in napovedjo finančnih sankcij Zahoda pa se je vrednost rublja ponovno močno zmanjšala, trenutno je treba za dolar odšteti prek 100 rubljev.

Vladimir Putin and the ruble rate, a 22-year history. pic.twitter.com/ng1ZTHqZcI

— max seddon (@maxseddon) February 28, 2022

Sankcije še prihajajo

Negotovost je predvsem posledica napovedi Zahoda, da bodo “izbrane” ruske banke izključene iz sistema mednarodnih plačil SWIFT. Katere banke bo ukrep doletel, še ni znano. Dodatno so ZDA, Velika Britanija in EU ta konec tedna napovedale, da nameravajo ruski centralni banki zamrzniti devizne rezerve v tujih valutah, ki jih ima v zahodnem finančnem sistemu.

Nekaj sankcij pa je že v veljavi: EU je prejšnji teden ruski centralni banki prepovedala trgovanje s prenosljivimi vrednostnimi papirji in instrumenti denarnega trga, izdanimi po 12. aprilu 2022, ZDA so največji ruski banki Sberbank blokirale dostop do finančnih virov na ameriških in tudi evropskih finančnih trgih (ves plačilni promet v dolarjih poteka prek ameriških korespondenčnih bank).

Beg vlagateljev

Svojo “fronto” proti Rusiji so ta konec tedna odprli tudi naftni giganti. Tako je britanski British Petrol (BP) napovedal, da se odpoveduje deležu v sicer pretežno državnem ruskem naftnem gigantu Rosneftu. Strošek za podjetje naj bi znašal do 25 milijard dolarjev (približno 20 milijard evrov). Tuji mediji špekulirajo, ali bi lahko to sprožilo plaz odliva zahodnih naložb iz Rusije. Še en energetski velikan Equinor, ki je v večinski lasti norveške države, je danes po poročanju Reutersa napovedal, da bo začel prodajati svoje naložbe v Rusiji. Enako je napovedal norveški državni sklad, ki je največji tovrstni upravljalec premoženja na svetu in ima v Rusiji za okoli dve milijardi in pol evrov naložb.