Se bodo podražitve v nekaj mesecih umirile?

Gospodarstvo 18. Okt. 202111:37 > 14:11
Delite:
inflacija
Foto: Milos Vujinovic/BOBO

Dražja živila, dražje storitve, dražji energenti. Vse to potrošnikom pri nas in drugod jemlje kupno moč – plača, ki jo dobimo, je vredna manj. Trenutno velja, da je povišanje cen začasne narave, a če bi se posledično zviševale plače, bi lahko postalo trajnejše. Kot pravi guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, v nekaterih panogah že zaznavajo pritiske in tudi dejanske dvige plač.

Rast cen je po oceni centralnih bank posledica okrevanja po epidemiji in povečanega povpraševanja. Lani, ob začetku epidemije, so podjetja ustavila proizvodnjo, ljudje smo trošili manj za gorivo, za storitve (gostinstvo, turizem).

Letos, z rastjo precepljenosti in postopnim umikanjem ukrepov, pa se je povpraševanje močno okrepilo. Zasebna potrošnja je bila v drugem četrtletju letos pri nas za 19 odstotkov višja kot od marca do junija lani, zato so cene višje. Rast cen pri tem ni omejena le na Slovenijo, pravzaprav je ponekod drugod precej višja. “V zadnjih mesecih smo priča obratu v rasti cen, inflacija presega naš cilj dveh odstotkov, v nekaterih državah evrskega območja je skoraj trikrat višja,” je na dogodku Banke Slovenije na temo inflacije dejal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.

Pri nas je septembra letna inflacija znašala 2,7 odstotka, v evrskem območju 3,4 odstotka.

Kaj spodbuja inflacijo?

Po Vasletovih besedah na rast cen v evrskem območju vpliva več dejavnikov:

  • Cene energentov, ki so se lani precej znižale, zdaj pa se vračajo na predkrizne ravni oziroma so trenutno rahlo nad tistimi.
  • Specifični ukrepi, povezani s krizo. Vasle je izpostavil primer spremembe davčne politike v Nemčiji, kjer so lani znižali DDV, zdaj pa so ga vrnili na prejšnje ravni, in to pomembno prispeva k rasti cen.
  • Neenakomerno okrevanje – tako z zdravstvenega kot ekonomskega vidika. Zato v nekaterih segmentih in na nekaterih območjih nastajajo zastoji ter posledično motnje v dobavnih verigah. Dodatno vplivajo še motnje v transportu, je dejal Vasle.

Ugodne razmere na trgu dela, imamo zgodovinsko nizko brezposelnost, na eni strani ugodno vplivajo na povpraševanje, na drugi strani pa pomenijo omejitev za podjetja, ki ne najdejo delavcev, je dejala viceguvernerka Tina Žumer.

Gostinski lokali PCT
Foto : Žiga Živulovič jr./BOBO

Pri vprašanju, ali bodo cene rasle še naprej, bo ključno vprašanje, ali se bodo ob trenutni rasti dvigovale plače. V nekaterih panogah te pritiske in dejanske dvige že opažamo, pravi guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.

Ključno vprašanje bo vpliv na gibanje plač

Pri napovedovanju nadaljnje inflacije bosta ključna dva dejavnika. Prvi je nadaljevanje neskladij med povpraševanjem in ponudbo. Če bodo ta dolgoročnejša, bodo podjetja prilagodila cene. To bi pomenilo nadaljnjo rast cen. Drugi pa je vpliv na gibanje plač. “Če se povišana inflacijska pričakovanja prelijejo v rast plač, bo inflacija trajnejša,” je dejala viceguvernerka Žumer. Višje plače veljajo za tako imenovani sekundarni učinek, ki dodatno zvišajo inflacijo.  Kot je dejal Vasle, ponekod pri nas zaradi pomanjkanja delovne sile že opažajo pritiske in tudi dejanske dvige plač. Če bi ti trajali dlje, bi rast cen z nami ostala dlje časa.

Analitiki Umarja in Banke Slovenije sicer za zdaj ne opažajo, da bi posamezni dvigi sprožili plaz in da bi se plačna pričakovanja povečevala. Drugače pa meni Andrej Božič iz Združenja Manager. Podjetja težje dobijo ljudi, je dejal, zato jih plačajo več. Epidemija je poleg tega povečala pričakovanja ljudi. “Mesece so bili doma in prejemali plačo. Zdaj niso več pripravljeni delati za tak denar.”

Tvegan dvig minimalne plače

Ekonomist Marko Pahor je dejal, da je osnovna inflacija (brez upoštevanja cen energentov) relativno nizka in stabilna.

Kot možen pritisk na plače, ki bi lahko vodil v trajnejšo inflacijo, pa je izpostavil zahtevo sindikatov po 10-odstotnem dvigu minimalne plače z januarjem. Ta bi imel vrsto učinkov: tudi na druge, ne le minimalne plače v zasebnem in javnem sektorju, ter tudi na državno potrošnjo (na primer zaradi dviga pokojnin, ki so vezane na minimalno plačo). Posredno pa bi vse to pohitrilo rast cen.
Komentari

Vaš komentar