Se lahko ogrevanje na plin res močno podraži zaradi Bruslja?

Gospodarstvo 22. Jul. 202118:00 > 22:50
Delite:
ogrevanje radiator plin elektrika
Foto: BOBO

Na ministrstvu za okolje v komentarju na poročanje hrvaških medijev, da se bo zaradi bruseljskega okoljskega svežnja Pripravljeni na 55 plin za ogrevanje po letu 2026 precej podražil, odgovarjajo, da je za kakršne koli ocene učinkov svežnja prezgodaj. Evropska komisija je predstavila zgolj osnutek, v pogajanjih z državami članicami se lahko še marsikaj spremeni, pravijo. Evropska okoljska organizacija medtem ugotavlja, da večina držav EU, tudi Slovenija, ogrevanje na plin še danes subvencionira.

V okviru svežnja Pripravljeni na 55, ki ga je Evropska komisija predstavila prejšnji teden, je po navedbah hrvaškega Jutarnjega lista navedeno, da želi Bruselj razširiti sistem trgovanja s kuponi CO2, ki jih morajo danes kupovati največji onesnaževalci, in vanj vključiti tudi ogrevanje z zemeljskim plinom.

Ogrevanje na plin naj bi se tako po letu 2026 na Hrvaškem podražilo za 25 odstotkov, v Bolgariji za 26 odstotkov, v Romuniji, Litvi, Latviji, na Madžarskem pa celo za prek 30 odstotkov, pišejo v Jutarnjem listu. Podatka za Slovenijo ne navajajo.

“Ideja Evropske unije je, da bi povsem ukinili ogrevanje na plin do leta 2050. V tej smeri gre predlog, ki naj bi začel veljati z letom 2026,” je dejal Neven Duić s strojne fakultete v Zagrebu.

“Marsikaj se še lahko spremeni”

Na našem ministrstvu za okolje, ki ga vodi Andrej Vizjak, so nam pojasnili, da se v zvezi s predlogom Direktive o obdavčitvi energentov pogajanja med državami članicami v okviru Sveta EU še niso začela, zato je preuranjeno ugotavljati, ali bo dajatev, kot je predlagana, dejansko v končnem besedilu tudi sprejeta. Kaj v direktivi piše o učinkih na naše cene plina, niso navedli. “Besedilo predloga direktive je kompleksno in do njegovega dejanskega sprejetja in uveljavitve se lahko marsikatera določba še spremeni.”

Andrej Vizjak
Foto : Žiga Živulovič jr / BOBO

Pri nas − in po EU − subvencije za plinske kotle

Evropska komisija namerava torej možno omejiti rabo fosilnih goriv pri ogrevanju, ki je pomemben tvorec emisij ogljikovega dioksida.

A na drugi strani še danes večina članic, tudi Slovenija, nakup plinskih kotlov spodbuja z davkoplačevalskim denarjem (na primer s subvencijami in posojili). To je v ta mesec objavljenem poročilu ugotovila evropska nevladna organizacija Evropski okoljski urad (European Environmental Brueau), ki ugotavlja, da je raba fosilnih goriv še vedno zelo razširjena.

“Večina držav EU prebivalcem daje na milijone evrov subvencij za namestitev plinskih bojlerjev po domovih, kljub dokazom, da to upočasnjuje rast uporabe obnovljivih virov pri ogrevanju in tempo približevanja evropskim podnebnim ciljem za leto 2030.”

Na področju ogrevanja je do danes le sedem držav EU ustavilo subvencioniranje naprav, ki delujejo na fosilna goriva (to so Hrvaška, Estonija, Irska, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska). Ostale večinoma podpirajo plinske kotle (tako kot Slovenija), kurjavo na olje, Belgija in Madžarska pa po navedbah v analizi celo na premog.

Za kotel po okrog 1.800 evrov subvencije

EEB navaja, da pri nas država prebivalcem, ki želijo vlagati v plinski kotel, ponuja posojila in subvencije Eko sklada. Direktorica sklada Mojca Vendramin nam je pojasnila, da so javni poziv, ki vključuje tudi spodbude za vgradnjo plinskega kotla na območjih z Odlokom o onesnaženem zraku, objavili oktobra 2017.

Vloge so začeli obdelovati šele spomladi 2018, do konca lanskega leta pa so jih obdelali okrog 4.700 in odobrili za okrog 8,6 milijona evrov subvencij. Povprečno je vsak prijavitelj dobil okrog 1.800 evrov subvencije.

Eko sklad sicer financira obnovljive vire (toplotne črpalke, ogrevanje na biomaso in solarne sisteme. Čeprav gre tudi pri plinskih kotlih tehnologija v smeri čim večjega izkoristka, čim bolj čistega zgorevanja goriva in čim manjših izpustov, si Evropska komisija prizadeva za omejevanje rabe fosilnih goriv. Ali je torej smiselno, da subvencioniramo ogrevanje na energent, ki naj bi v nekaj letih v Evropski komisiji postal nezaželen in močno obdavčen? To smo vprašali na okoljsko ministrstvo, kjer so nas preusmerili na infrastrukturno ministrstvo, njihove odgovore pa še čakamo.

Komentari

Vaš komentar