“Sedimo na milijardah, ljudje pa ne morejo do posojil za streho ali fasado”

Gospodarstvo 13. Jan. 202206:50 > 08:34
Delite:
Posojilo
Foto: PROFIMEDIA

Par s povprečno plačo in dvema otrokoma bo po 4,9-odstotnem dvigu minimalne plače lahko dobil največ 49 tisoč evrov stanovanjskega posojila za 15 let. To je 12 tisoč evrov manj kot zdaj. Bankirji menijo, da je čas, da omejitve Banke Slovenije iz leta 2019, ki otežujejo dostopnost posojil, umaknemo. Pravijo, da ne le zato, ker bi si želeli več možnosti za plasiranje presežne likvidnosti, po mnenju predsednika uprave NLB Blaža Brodnjaka so omejitve žaljive do Slovencev.

Dvig minimalne plače za 4,9 odstotka, na 1.074,43 evra, ne pomeni le, da bodo najslabše plačani delavci imeli višje plače, saj ima dvig minimalne plače širše učinke. Med drugim vpliva na kreditno sposobnost vseh, ki bi želeli najeti bančno posojilo.

Po zakonodaji mora vsakemu kreditojemalcu po odplačilu mesečnega obroka kredita ostati najmanj 76 odstotkov minimalne bruto plače. Lani je bilo to 778 evrov, z letošnjim dvigom minimalne plače pa se ta znesek dviguje na 816,6 evra.

Po domače, če se vaša plača vmes ni dvignila, se je vaš maksimalni mesečni obrok posojila zmanjšal za 40 evrov.

Kakšen bo vpliv na kreditno sposobnost

Na Združenju bank Slovenije, ki ga vodi Stanislava Zadravec Caprirolo, so naredili izračun, kaj dvig pomeni za kreditno sposobnost posameznika s povprečno plačo (ta trenutno znaša 1.210 evrov) in kaj za par z dvema otrokoma ob predpostavki, da imata partnerja povprečni plači.

Številke v spodnji grafiki kažejo, da bo par s povprečno plačo in dvema otrokoma po 4,9-odstotnem dvigu minimalne plače lahko dobil največ 49 tisoč evrov stanovanjskega posojila za 15 let, kar je 12 tisoč evrov manj kot zdaj.

Foto : N1

Izračun je narejen za posojilo z ročnostjo 15 let, na ZBS pa poudarjajo, da se pri posojilih za daljše obdobje negativni učinek dviga minimalne bruto plače še poveča. Par s povprečno plačo in dvema otrokoma je do zdaj lahko na 20 let vzel 78 tisoč evrov posojila, po novem pa bo dobil le še 63 tisočakov (15 tisoč evrov manj).

Unikaten, nesprejemljiv, ponižujoč ukrep

Ob tem so vse glasnejše kritike bankirjev, da bi morali spremeniti oziroma odpraviti omejitve Banke Slovenije, ki jih je ta uvedla novembra 2019 in v skladu s katerimi mora:

  • posojilojemalcu po plačilu mesečnega obroka posojila ostati najmanj 76 odstotkov minimalne plače ter
  • za vsakega otroka oziroma vzdrževanega člana še po 237 evrov.

Direktorica Združenja bank Slovenije Zadravec Caprirolo, predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, predsednik uprave Gorenjske banke Mario Henjak in predsednik uprave banke Sparkasse Stefan Vavti so včeraj opozorili, da je ukrep neprimeren.

“Sedanji režim omejevanja kreditne sposobnosti je unikaten, po presoji bančnikov nesprejemljiv in ponižujoč do Slovencev. Absurdno je, da bo z dvigom minimalne plače kreditno spodobnih manj ljudi. V bančnem sistemu, ki ima več kot deset milijard evrov presežne likvidnosti,” je predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak ubesedil trenutno zagato bančnega sistema.

Banke imajo namreč za dobrih deset milijard evrov presežne likvidnosti (presežka depozitov na posojilih), zato iščejo naložbe za kreditiranje, omejitve Banke Slovenije v segmentu prebivalstva pa občutno zmanjšujejo krog potencialnih strank.

stanovanjsko posojilo nepremičnina
Foto : Profimedia

Kaj moti bankirje

Njihove argumente povzemamo v nadaljevanju:

  1. Drastično omejevanje dostopa do posojil. Menijo, da je nesmiselno, da regulator v času povečevanja razpoložljivega dohodka omejuje kreditno sposobnost prebivalcev. Brodnjak je opozoril, da je ukrep znak nepoznavanja slovenskega načina življenja. “Ne govorimo o stanovanjih v Ljubljani, gre za to, da nekdo ne more najeti posojila niti za prizidek na podeželju. Gre za elementarno nepoznavanje življenjskega stila Slovencev, kjer po navadi tri generacije složno rešujejo stanovanjski problem,” je dejal. Ob dejstvu, da je kreditno nesposobna večina mladih upokojencev ter tisti, ki imajo otroke, a zaslužijo manj od povprečne plače, je večini dostop do bančnih posojil onemogočen. “Poglejte si, koliko je na Ptuju povprečna plača. Povprečno gospodinjstvo na Ptuju je kreditno nesposobno,” je bil kritičen bančnik. “Sedimo na desetih milijardah, pa jih ne smemo posoditi za streho ali fasado po petodstotni obrestni meri.”
  2. Kreditno tveganje je majhno. Bankirji so poudarili, da so slovenska gospodinjstva med manj zadolženimi v Evropi, morebitne posamezne primere pretiranega zadolževanja posameznika pa bi lahko regulirali na druge načine.
  3. Zaviranje okrevanja. Zadravec Caprirolo je dejala, da je zasebna potrošnja pomemben dejavnik okrevanja gospodarstva po epidemiji. “Gospodinjstva so pomemben vir povpraševanja za malo gospodarstvo, ki je v pretežni meri odvisno od slovenske kupne moči.”
  4. Izkrivljanje konkurence. Brodnjak iz NLB je opozoril, da se ljudje v času, ko bankam regulator močno omejuje posojanje, obračajo na druge finančne institucije, kjer pa nadzora ni. “Pri nas ne dobijo posojila, ga pa dobijo pri d. o. o., ki jim postavi 15-odstotno obrestno mero.” Gre za diskriminatoren ukrep in tudi omejevanje osnovne dejavnosti bank, kar je kršenje pravil proste konkurence, saj druge družbe lahko nemoteno posojajo, je dejal in pozval agencijo za varstvo konkurence k ukrepanju.
Blaž Brodnjak
Foto : Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak (Vir: AmCham Slovenia)

Banka Slovenije vztraja pri omejitvah

Kot pravi Brodnjak, je komunikacija z Banko Slovenije enosmerna, in centralna banka nima posluha za njihove argumente. Sami zato pozivajo k širši, družbeni razpravi o tem, ali je tako omejevanje dostopnosti posojil ustrezno. Če primernega dialoga ne bo, ga bomo morali voditi v evropskih institucijah, je še dejal.

Na Banki Slovenije so nam že pred tedni pojasnili, da so omejitve kreditiranja dobre za prebivalstvo in stabilnost bančnega sistema, iz njihovih izjav ni čutiti, da bi načrtovali kakšne spremembe ukrepov.

“Zavezujoči ukrepi za področje kreditiranja prebivalstva so bili uvedeni s ciljem, da se zniža prekomerna rast potrošniških posojil in da se vzpostavijo minimalni kreditni standardi za posojila prebivalstvu. Ocenjujemo, da sta bila omenjena cilja dosežena,” so nam povedali.

PREBERITE ŠE: