Nizozemsko sodišče je presodilo, da mora naftna multinacionalka Shell prevzeti odgovornost za okolje in do leta 2030 skoraj prepoloviti emisije ogljikovega dioksida. Prvič v zgodovini mora podjetje uskladiti svojo politiko s Pariškim podnebnim sporazumom, ki je bil doslej rezerviran za države.
Nizozemsko sodišče je presodilo, da mora naftna multinacionalka Shell zmanjšati emisije ogljikovega dioksida za 45 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z letom 2019 in s tem slediti cilju omejitve globalnega segrevanja za največ 1,5 stopinje Celzija, ki je bil sprejet s Pariškim sporazumom.
Okoljske skupine po svetu so odločitev označile za prelomno in pričakujejo, da bo imela ogromne posledice za preostanek svetovne industrije fosilnih goriv in njihovo pogosto spregledano vlogo pri onesnaževanju okolja.
Sodba, ki jo je v sredo sprejelo sodišče v Haagu, velja za vse izpostave multinacionalke Shell, ki ima sedež na Nizozemskem, registrirana pa je v Veliki Britaniji. Shell bo moral s spremembami korporativnih pravil do leta 2030 zmanjšati emisije ogljikovega dioksida za 45 odstotkov v primerjavi z letom 2019, do leta 2040 pa za 72 odstotkov.
Do leta 2050 naj bi Shell postal korporacija z neto ničelnimi emisijami.
Zmaga za podnebje
Tožbo proti Shell je vložilo več kot 17 tisoč povezanih deležnikov z organizacijo Friends of the Earth Netherlands na čelu. Korporacijo so obtožili, da s tem, ko ne upošteva podnebnih ciljev, določenih v Pariškem sporazumu, krši človekove pravice.
“Danes pišemo zgodovino,” so ob odločitvi sodišča sporočili iz nizozemske okoljske skupine MilieuDefensie, ki je bila del tožilcev. “Prvič mora podjetje svojo politiko uskladiti s Pariškim podnebnim sporazumom. To je velik preboj, ki bo imel posledice po vsem svetu,” so dodali.
“Ljudje po vsem svetu so po našem zgledu pripravljeni tožiti naftne družbe v svoji državi. In ne samo to. Naftne družbe bodo postale veliko manj naklonjene vlaganju v fosilna oziroma onesnaževalna goriva. Podnebje je danes zmagalo,” je sporočil zagovornik okoljske skupine Roger Cox.
Odgovornost podjetij
Predsedujoča sodnica Larisa Alwin je med odločitvijo poudarila, da trenutna strategija Shella ni zadovoljiva, saj tudi podjetja kot države nosijo veliko okoljsko breme. “Podjetja imajo neodvisno odgovornost, ki je ločena od tega, kar počnejo države,” je komentirala. “Tudi če države ne naredijo nič ali le malo, so podjetja odgovorna za spoštovanje človekovih pravic.”
Sodišče je potrdilo, da dejavnosti družbe Shell ogrožajo “pravico do življenja” in “nemoteno družinsko življenje”, ki je določeno v evropski Konvenciji o človekovih pravicah.
Pariški sporazum so leta 2016 podpisale države članice Združenih narodov. V njem so se zavezale, da bodo omejevale emisije toplogrednih plinov s ciljem zamejiti segrevanje ozračja pri 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo. Segrevanje ozračja na višje temperature bi namreč povzročilo nepovratne okoljske spremembe.
Shell se je sicer že pred tem obvezal, da bo emisije toplogrednih plinov do leta 2030 znižal za 20 odstotkov v primerjavi z letom 2019. Takrat so bile Shellove skupne letne emisije toplogrednih plinov 1,65 milijarde ton ekvivalenta ogljikovega dioksida, kar je približno toliko, kot jih ima v enem letu Rusija.
V letu 2020 so skupni izpusti iz naslova fosilnih goriv in industrije globalno gledano dosegli okoli 34 milijard ton ekvivalenta ogljikovega dioksida.
Shellove emisije so se doslej sicer že znižale, vendar predvsem zaradi vpliva pandemije in prodaje naftnih in plinskih virov. Ko Shell odproda svoje vire, se na papirju znižajo njegove emisije, čeprav se lahko v tem času onesnaževanje, ki ga povzroča, tudi poveča.
Shell na Nizozemskem velja za največjega onesnaževalca med podjetji, po podatkih baze Carbon Majors pa je bil v obdobju med letoma 1988 in 2015 tudi deveti največji onesnaževalec na svetu.
Slab dan za naftne korporacije
Sreda je tudi širše gledano obveljala za slab dan za velike naftne korporacije. Nizozemsko sodišče je prelomno odločitev glede Shella namreč sprejelo na isti dan, ko sta tudi dva Shellova tekmeca v ZDA doživela svojevrstni “okoljski upor”.
Aktivistom sklada Engine No. 1, ki ima manjši delež v naftni korporaciji ExxonMobil, je na letni skupščini delničarjev uspelo dobiti dovolj podpore, da so iz uprave naftnega giganta izrinili dva direktorja ter ju nadomestili s svojima predstavnikoma.
Uprla se je tudi večina delničarjev naftne korporacije Chevron. 61 odstotkov jih je namreč podprlo predlog nizozemske kampanje Follow This, da mora korporacija zmanjšati emisije ogljika. Ustanovitelj kampanje Mark van Baal je ob tem dejal, da upori delničarjev nakazujejo “spremembo paradigme” in “zmago v boju proti podnebnim spremembam”.
Sodba proti Shellu bi lahko bila prelomna tudi za tovariške korporacije v Evropi, kot sta BP Plc in Total SE. Obe namreč za zdaj sledita podobnim podnebnim ciljem kot Shell in sta bili na ta račun že deležnih kritik okoljskih in podnebnih aktivistov.
Prek sodišča do okoljske pravičnosti
To je že tretja okoljska tožba, ki jo je Shell v zadnjih mesecih izgubil. Januarja je sodišče po več kot desetletju pritožb odločilo, da mora Shellova izpostava v Haagu preprečiti puščanje naftovoda nevarnih snovi v okolje v Nigeriji ter lokalnim prebivalcem plačati odškodnino. Februarja je vrhovno sodišče v Veliki Britaniji tisoč Nigerijcem dovolilo, da toži Shell zaradi okoljske škode, ki jim jo je povzročil.
Shellov tiskovni predstavnik je pred odločitvijo sodišča za medije dejal, da bodo v nizkoogljično energijo, obnovljive vire energije in biogoriva vložili milijardo ameriških dolarjev. “Ukrepi glede podnebnih sprememb so nujni, zato smo pospešili prizadevanja, da bi do leta 2050 postali energetsko podjetje z neto ničelnimi emisijami,” so sporočili. Na odločitev sodišča se bodo po poročanju medijev kljub temu pritožili, postopek bi lahko trajal do dve leti.
Po svetu trenutno poteka približno 1.800 tožb, vezanih na podnebne spremembe, kot kažejo podatki platforme Climate Case Chart.
Zgodovinsko tudi za slovenske okoljske organizacije
V slovenskih okoljskih organizacijah Focus, Umanotera in Greenpeace Slovenija so zmago okoljskih aktivistov na sodišču označili za zgodovinsko. “Prvič v zgodovini je podjetje spoznano za krivo zaradi njegovega prispevanja k podnebni krizi. Sodišče je jasno, Shell mora prenehati uničujočo prakso,” so v društvu Focus zapisali na Facebooku.
“To je pomembna zmaga za podnebno pravičnost,” so nadaljevali. “Upamo, da bo ta sodba sprožila val podnebnih tožb proti velikim onesnaževalcem in jih prisilila, da prenehajo črpati in kuriti fosilna goriva. Je tudi zmaga za skupnosti globalnega juga, ki se soočajo z uničujočimi posledicami podnebne krize,” so dodali v društvu Focus.
?Zgodovinski trenutki – zelo pomembna odločitev za nas, za naše otroke in planet! Ter zelo pomembno sporočilo drugim velikih onesnaževalcem!?#podnebnakriza
Bravo, bravo, bravo @milieudefensie! ? #StopShell https://t.co/SOvk7Wkx7G
— Focus – društvo za sonaraven razvoj (@Focus_drustvo) May 26, 2021
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!