Si lahko privoščimo 10-odstotni dvig minimalne plače?

Gospodarstvo 28. Sep. 202118:02 > 19:316 komentarjev
Delite:

Krovna sindikalna organizacija poziva, da se z januarjem minimalna plača poviša z letošnjih 1.024,24 na 1.133,35 evra, torej za slabih 11 odstotkov. Letošnji dvig podjetjem, upehanim od epidemije, delno subvencionira proračun. Kaj o zahtevi sindikatov – upoštevajoč gospodarsko in javnofinančno situacijo – menijo opozicijske stranke?

Na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenija (ZSSS) opozarjajo, da “vsi kazalniki, ki jih zakon določa kot relevantne pri uskladitvi zneska minimalne plače, nakazujejo, da bo treba v letu 2022 znesek minimalne plače ustrezno povišati”.

Upoštevaje okrevanje gospodarstva, podatke o napovedani rasti cen življenjskih potrebščin in druge kazalnike, ki so podlaga za redno uskladitev zneska minimalne plače, in tudi zaradi po njihovem prenizkega zneska minimalnih življenjskih stroškov, ki so trenutno pri 613,41 evra, pozivajo, da se znesek minimalne plače januarja prihodnje leto poviša s 1.024,24 na 1.133,35 evra oziroma za 10,65 odstotka.

Pritisk na proračun

Čeprav je več prejemnikov minimalne plače v zasebnih podjetjih (skupno 34 tisoč, medtem jih je bilo lani v javnem sektorju osem tisoč), bi nov dvig minimalnih plač lahko močno obremenil proračun.

Spomnimo, da je za letos država podjetjem po njihovem pozivu odobrila povračilo dela stroškov, povezanih z dvigom minimalne plače. Od januarja do junija so dobila za vsakega delavca z minimalno plačo 50 evrov subvencije. Od julija do konca tega leta pa jim je država osnovo za obračun prispevkov znižala na znesek minimalne plače (gre torej za razbremenitev pri plačilu prispevkov za socialno varnost).

Kaj menijo o zahtevi sindikatov, smo vprašali ministrstvo za delo, ki bo predlagalo znesek minimalne plače, odgovor čakamo.

Šarec Podjetniki so grozili z odhodom, a so še vsi tukaj

Ali je ob takem stanju gospodarstva in javnih financ možen dvig minimalne plače, pa smo vprašali tudi vodje opozicijskih strank, ki se pred prihodnjimi državnozborskimi volitvami povezujejo v četvorček in napovedujejo povolilno sodelovanje.

Marjan Šarec, LMŠ, je na začetku spomnil na nasprotovanje gospodarstva, ko je minimalno plačo dvigala njegova vlada: “Takrat so nekateri podjetniki grozili z odhodom iz države. Bila je kar velika gonja prve dni naše vlade. Potem smo zvišali minimalno plačo in vsi so še vedno tukaj.”

Pritrdil je, da je proračun pod velikim pritiskom zaradi po njegovem “brezglavega trošenja in zadolževanja” vlade, pri čemer “jim gre na roke” rahljanje fiskalnega pravila. Pridelali so 2,5 milijarde primanjkljaja in osem milijard evrov dodatnega dolga, je dejal. “Bojim se, da (…) bomo o proračunu oziroma o tem, kaj bomo podprli in česa ne, lahko govorili šele z novo vlado, ko bomo videli, kaj se s proračunom dogaja. To nas vse štiri enako skrbi. Takrat bomo videli, kaj bo proračun sploh prenesel.”

podpis predvolilnega sodelovanja
Foto : Aljaž Uršej/N1

V oddaji N1 STUDIO nobena od štirih opozicijskih strank, ki se povezujejo pred prihodnjimi državnozborskimi volitvami, ni jasno podprla zahteve sindikatov za  11-odstotni dvig minimalne plače.

Bratušek: Delavci si zaslužijo del sadov gospodarske rasti

Predsednica SAB Alenka Bratušek je najprej dejala, da si želi, da se ne bi pogovarjali o dvigovanju minimalne plače, temveč da bi ljudje imeli višje plače kot je potreben minimum za preživetje. Namignila pa je, da bi lahko bili tudi delavci deležni dela sadov trenutno ugodnih gospodarskih kazalcev.

“V zadnjem četrtletju beležimo veliko gospodarsko rast, letna napoved je šestodstotna. Če se bodo uresničile, si država oziroma gospodarstvo lahko privoščita nekaj gospodarske rasti dati delavcem. Ali je to 10, 6, 8 odstotkov, mislim, da licitiranje ni na mestu.”

Se bodo pa v SAB zavzemali za stabilno gospodarsko okolje, je dejala.

Mesec: Stroški vse višji, najnižji prejemki morajo slediti

Luka Mesec, koordinator Levice, se je strinjal z navedbami sindikatov, da življenjski stroški naraščajo. “Stvari se dražijo, tako da bo treba prilagoditi minimalne. plače in transferje, to je jasno.”

Opozoril pa je na možno past pri visokih rasteh gospodarske rasti. “Jaz ne bi bil tako optimističen. Po prejšnji krizi je Latvija veljala za baltskga tigra, saj je v treh letih zrasla za 20 odstotkov. A pred tem je v enem letu padla za 25 odstotkov.”

Opozoril je, da del trenutne gospodarske rasti v Sloveniji omogoča, kot je dejal, “zelo razvezan” proračun vlade Janeza Janše, ki je razdelila kar nekaj milijard. Vprašanje je, ali bo to mogoče tudi v prihodnosti, je dejal.

Predsednica SD Tanja Fajon o zahtevah za dvig minimalne plače:

Foto : N1

Fajon: O plačah moramo govoriti

Fajonova je dejala, da je dvig plač na splošno nujnost, o kateri moramo razpravljati. “Ob tem, da si vsi želimo zagotoviti bolj stabilne gospodarske razmere. To nam nenazadnje narekuje tehnološki razvoj. Nenazadnje moramo poskrbeti tudi za dvig minimalnih pokojnin, za kar potrebujemo poleg stabilnega gospodarstva tudi vzdržne javne finance.”

Opozorila je, da bo visok javni dolg in kako ga pokriti vprašanje in izziv za vse prihodnje vlade. Po njenem bo v tej krizi zapostavljenim malim in srednjim podjetjem ter ljudem treba pomagati z denarjem in pogoji. Na vprašanje, kako, je odgovorila, da tudi z drugačno davčno politiko. “Če se obdavči bogatejša podjetja, se lahko denar prenese tudi v javno strukturo, v šolstvo in zdravstvo, v tisto, kar ljudje danes najbolj potrebujemo.” Po njenem potrebujemo investicije v zeleno in digitalno.

Na vprašanje, ali so glede teh ciljev in načrtov usklajeni, je dejala, da danes podpisani sporazum strank četvorčka še ni koalicijska pogodba, do takrat se bodo še uskladili.

Kako določamo minimalno plačo

Od začetka letošnjega leta velja zakon, ki veleva, da se znesek minimalne plače vsako leto uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin, pri čemer se uporabi uradni podatek statističnega urada o medletni rasti cen življenjskih potrebščin decembra preteklega leta glede na december predpreteklega leta.

Pri določitvi in usklajevanju minimalne plače pa se poleg inflacije lahko upoštevajo tudi drugi ekonomski kazalniki, in sicer gibanje plač, gospodarske razmere oz. gospodarska rast in gibanje zaposlenosti.

Komentari

Vaš komentar