Ne pričakujem novih zaprtij, je na vprašanje N1, kako so skrbniki državnega proračuna pripravljeni na najslabši možni scenarij in morebitna nova zaprtja ob ne prav rožnatih epidemioloških napovedih za prihajajočo jesen, odgovoril finančni minister Andrej Šircelj. Dobri gospodarski kazalci vlivajo optimizem, skozi gospodarsko rast bomo odplačali tudi v epidemiji nakopičen dolg, pravi.
“Gospodarstvo dela dobro, skoraj tako dobro kot leta 2019 in veliko bolje kot lani,” je ob robu Blejskega strateškega foruma (BSF) za N1 ocenil finančni minister Andrej Šircelj.
Ob tem je izpostavil včeraj objavljen podatek o 16,3-odstotni četrtletni rasti BDP in nizki stopnji brezposelnosti (okrog štiri odstotke), kasneje med pogovorom pa dodal še, da so prilivi v davčno blagajno večji kot leta 2019, da je lani propadlo manj podjetij kot na vrhuncu finančne krize leta 2013.
Ukrepi “pod črto učinkoviti”
Nabor vladnih ukrepov je bil v zadnjem letu večkrat tarča kritik: nekateri ekonomisti so opozarjali, da je šlo za to preveč denarja (skupno okrog štiri milijarde evrov), drugi, da je bila struktura ukrepov napačna: da smo več denarja kot druge države usmerjali v socialne pomoči za posamezne skupine (na primer upokojence, študente in druge).
Šircelj ocenjuje, da so bili pod črto ukrepi učinkoviti. “Zadržali smo delovna mesta. (…) Mislim, da smo bili uspešni. To kaže gospodarska rast, to kaže stopnja brezposelnosti.”
Vasle: Tveganja ostajajo
Tudi guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle je na panelu blejskega foruma na temo okrevanja po epidemiji in priložnosti za vlaganja ocenil, da smo priča močnemu odboju, ki ga je omogočilo hitro, koordinirano in odločno ukrepanje na področju monetarne in fiskalne politike.
“Odboj je jasen znak, da so bili ti koraki pravilni,” je dejal, a dodal, da še vedno ostajajo zdravstvena tveganja. In da “si moramo priznati, da še vedno ne razumemo v celoti, kakšni bodo dolgoročni vplivi zdravstvene krize na gospodarstvo”.
Minister Šircelj o pripravljenosti na pesimistične jesenske scenarije:
Šircelj ne pričakuje novih zaprtij
Poletje se preveša v jesen, ki bi lahko bila glede na le 50-odstotno precepljenost odraslih v Sloveniji po ocenah epidemiologov kar težka. Število okužb narašča, prav tako število hospitalizacij, ki bodo ključno merilo pri odločanju o morebitnem zaprtju posameznih dejavnosti. Kako se na ta najslabši možni scenarij pripravljajo na finančnem ministrstvu, ki je skrbnik proračunske blagajne? Ali imajo proračunske rezerve za pomoči gospodarstvu in prebivalcem?
Minister pravi, da zaprtja ne pričakuje. “Res smo med državami, kjer se ljudje premalo cepijo, zato še enkrat poziv: cepite se, cepite se, cepite. A približno polovica ljudi je cepljenih in nenazadnje ne moremo zapirati gospodarstva in javnega življenja, če se je polovica ljudi cepila. To bi bil popoln nesmisel. Mislim, da moramo narediti odgovorne korake, predvsem cepljenje tistih, ki še niso.
Lahko ECB pritisne na zavoro?
Temeljni vir financiranja vseh ukrepov v evrskih državah je širokogruden program odkupov obveznic Evropske centralne banke (ECB), ki pa ga zdaj nekateri krivijo za inflacijo v nekaterih evrskih državah.
V tujih finančnih medijih (danes na primer v Financial timesu) se tako pojavljajo članki o krepitvi pritiskov na Evropsko centralno banko (ECB), naj ustavi program, s katerim evrski sistem “zaliva” s poceni denarjem. Za države – tudi Slovenijo – bi to pomenilo, da bi se zadolževala dražje, povečali bi se letni izdatki za obresti, kar bi odžiralo denar za druge porabnike.
V ECB ves čas poudarjajo, da programa za zdaj ne nameravajo ukiniti.
Guverner Vasle o tem, ali bo ECB pritisnila na zavoro:
Vasle: Inflacija je začasna
Guverner Vasle je danes na panelu na vprašanje o inflaciji dejal, da podrobnejši vpogled v podatke kaže, da gre za začasen šok. Gonilo trenutne rasti cen so namreč po njihovi oceni enkratni in začasni dejavniki. V Nemčiji so na primer lani v okviru protikriznih ukrepov zmanjšali DDV, ki so ga zdaj znova vrnili na prvotno raven, kar je vidno prispevalo k letošnji rasti cen. Tudi dvigi cen energije in ozka grla v dobavah surovin so po oceni Vasleta začasna. Tveganje, da bi inflacija postala dolgoročna pa predstavlja morebitna rast plač, na kar so po besedah Vasleta pozorni.
Centralni bankirji tako pričakujejo, da se bo rast cen umirila ter se nato zmanjšala na dva odstotka ali celo pod to. Posledično Banka Slovenije in tudi ECB po besedah Vasleta za zdaj ohranjata ohlapno monetarno politiko (torej odkupi obveznic ostajajo).
Vasle sicer meni, da podatki kažejo, da okrevanje postaja vse bolj stalno in da se bo počasi treba začeti “resno pogovarjati” o izhodni strategiji, torej o postopnem umikanju ukrepov.
Kako bomo odplačali dolg?
Marsikdo pa se vendarle sprašuje, kako bomo poplačali dodatne dolgove, ki smo jih nakopičili v epidemiji. Stopnja javnega dolga Slovenije je pri 80 odstotkih BDP, primanjkljaj je šestodstoten.
Šircelj je že pred meseci dejal, da “šok terapij” v obliki varčevalnih zakonov kot je bil zakon o uravnoteženju javnih financ leta 2013, ne bo. Danes nam je na vprašanje, kako bomo torej dolg odplačali, dejal, da skozi gospodarsko rast. “Z višjo gospodarsko rastjo in višjo produktivnostjo.”
Minister Šircelj o tem, kako bomo odplačali dolg:
Tudi Boris Pleskovič, nekoč namestnik direktorice Mednarodnega sklada (IMF), danes predsednik Svetovnega slovenskega kongresa, pravi, da bo hitrost odplačila dolga odvisna od hitrosti in dolžine trajanja gospodarske rasti, podaljšanje epidemije v primeru pojava novih različic virusa pa bi lahko vodilo v krizo.
Ekonomist Boris Pleskovič o okrevanju:
