Slovenija v 2020 sama pokrila polovico energetskih potreb

Gospodarstvo 15. Maj. 202211:54 > 11:56
Delite:
Daljnovod
Foto: BOBO

V Sloveniji smo v letu 2020 z domačimi viri zadovoljili 55,5 odstotka potreb po energiji. Največ električne energije smo pridobili iz Nuklearne elektrarne Krško (Nek). Iz Rusije smo uvozili 81 odstotkov zemeljskega plina in 24,9 odstotka naftnih proizvodov, kažejo ta teden objavljeni podatki republiškega statističnega urada.

Med razpoložljivo energijo v Sloveniji so imeli v letu 2020 največji delež naftni proizvodi (33 odstotkov), sledila je jedrska energija (23,2 odstotka). Največji delež razpoložljive energije na ravni EU so v letu 2020 predstavljali naftni proizvodi (34,5 odstotka), sledil je zemeljski plin s 23,7 odstotka.

Na ravni Evropske unije so največ, 41,7 odstotka celotne energije, proizvedli na območju sedemindvajseterice, 24,4 odstotka pa so članice uvozile iz Rusije. Iz te države so države EU uvozile 36,5 odstotka celotne razpoložljive količine naftnih proizvodov, 41,1 odstotka zemeljskega plina in 19,3 odstotka premoga.

Energetsko najbolj odvisna od Ruske federacije je Litva, ki je v letu 2020 uvozila 96,1 odstotka razpoložljive energije, sledili sta Slovaška in Madžarska s 57,3 odstotka oz. 54,2 odstotka. Najmanjši delež iz Rusije uvožene energije je bil na Cipru (1,7 odstotka), Irskem (3,2 odstotka) in v Luksemburgu (4,3 odstotka). Slovenija se je s 17,6-odstotnim deležem uvoza iz Rusije uvrstila pod povprečje EU.

Gre za posredno porabo, so pojasnili na statističnem uradu, saj je po ocenah 80 odstotkov uvoza iz Avstrije dejansko iz Ruske federacije. Po viru energije je iz te države Slovenija uvozila 81 odstotkov zemeljskega plina in 24,9 odstotka naftnih proizvodov.

Skupna količina domačih virov energije v Sloveniji v letu 2020 je bila 3,7 milijona tona ekvivalenta nafte, kar je za štiri odstotke več kot leto prej. Od leta 2000 naprej se energetska odvisnost naše države giblje med 53,1 in 43,6 odstotka. Z domačimi viri energije je Slovenija v letu 2020 zadovoljila 55,5 odstotka potreb po energiji. Slovenija je sicer izvozila več električne energije, kot je je uvozila.

V letu 2020 so države EU uvozile 97 odstotkov vseh naftnih proizvodov, sledil je zemeljski plin (83,6 odstotka). V Slovenijo smo istega leta uvozili 99,5 odstotka vseh naftnih proizvodov in 99,4 odstotka vsega zemeljskega plina.

V Sloveniji je bilo v 2020 na voljo 23.410 gigavatnih ur električne energije, od tega je je bilo 30,4 odstotka uvožene. Največ, 25,8 odstotka, jo je proizvedla Nek. Delež električne energije, proizvedene s sončnimi in vetrnimi elektrarnami, je bil manjši od dveh odstotkov.

Slovenija je izvozila 39 odstotkov proizvedene električne energije, 25,5 odstotka so porabile predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, sledila je poraba v gospodinjstvih (15,5 odstotka).

Od leta 2012, ko so na voljo podatki, je bila najnižja cena električne energije za gospodinjske odjemalce v drugem četrtletju leta 2020 (0,134 evra na kilovatno uro), najvišja pa v tretjem četrtletju 2021 (0,174 evra na kilovatno uro). Najnižja cena zemeljskega plina za gospodinjstva je bila v četrtem četrtletju 2017 (0,052 evra na kilovatno uro), najvišja pa v tretjem četrtletju 2012 (0,107 evra na kilovatno uro).

Cena dizelskega goriva je tem času prvič presegla ceno motornega 95-oktanskega bencina konec leta 2018. Cena dizelskega goriva je bila v primerjavi s ceno 95-oktanskega bencina višja v vseh četrtletjih lanskega leta, v zadnjem četrtletju za 6,9 odstotka, še navajajo državni statistiki.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.