Slovenska podjetja, ki poslujejo z Rusko federacijo, poudarjajo, da se bodo prilagodila razmeram, kakršnekoli že bodo. Krka, ki v Rusiji ustvari dobro petino prihodkov, je danes na ljubljanski borzi izgubila približno desetino vrednosti.
Vojna v Ukrajini in močne sankcije zoper Rusko federacijo bodo vplivale tudi na slovenska podjetja, ki poslujejo z Ukrajino in Rusijo.
Delnica Krke za 12 odstotkov cenejša
Med slovenskimi podjetji največ v Rusijo izvozi farmacevtsko podjetje Krka. Vrednost njene delnice se je v današnjem trgovanju na ljubljanski borzi znižala za malo več kot kot dvanajst odstotkov. V petek je bil zadnji posel s Krkinimi delnicami sklenjen po ceni 94,60 evrov na delnico, danes pa je po 83 evrov.
Prejšnji ponedeljek je bilo treba za delnico Krke plačati 111,5 evra. V tednu dni se je torej cena znižala za četrtino.
Krka lani v Rusijo prodala za 333 milijonov evrov izdelkov
Obseg Krkinega poslovanja z Rusijo in Ukrajino je v zadnjih letih vztrajno rasel. Lani je Krka v Rusko federacijo prodala za 332,9 milijona evrov izdelkov, kar je za dobrih 109 milijon evrov ali 48 odstotkov več kot leta 2015. V tem obdobju se vrednost izdelkov, ki jih je Krka prodala v Ukrajino, skoraj potrojila, saj se je povečala iz 33,9 milijona evrov v letu 2015 na 96,4 milijona evrov lani.
Skupni prihodki skupine Krka so v lanskem letu znašali 1,57 milijarde evrov ali 405 milijonov evrov (34,8 odstotkov) več kot leta 2015.
Padla tudi cena drugih delnic na ljubljanski borzi
Danes se je znižala cena skoraj vseh podjetji, ki kotirajo na ljubljanski borzi, a Krki bolj kot drugim. Po globini padca ji sledijo delnice Luke Koper, ki so se v zadnjem današnjem poslu prodale po 23,6 evra za delnico ali 4,84 odstotka manj kot v petek. Za več kot štiri odstotke sta se znižali še ceni delnic Zavarovalnice Triglav in Cinkarne Celje.
Predsednik uprave Krke Jože Colarič je eden od šestih Slovencev, ki so prejeli rusko državno odlikovanje Red prijateljstva. Nekdanja ministrica za delo Anja Kopač je prejšnji teden sporočila, da bo zaradi ruskega napada na Ukrajino odlikovanje vrnila. Colaričev odgovor na vprašanje, ali tudi sam razmišlja o vračilu odlikovanja, še čakamo.
Riko: Z Rusijo manj poslujemo že zaradi sankcij iz leta 2014
Poleg Colariča je direktor inženirskega podjetja Rika Janez Škrabec edini še živeči slovenski poslovnež, ki je prejel Red Prijateljstva. Tudi on nam odgovora na vprašanje glede vračila odlikovanja še ni poslal.
So nam pa iz Rika danes sporočili, da se je obseg njihovega poslovanja na ruskem trgu skrčil že zaradi sankcij zoper Rusko federacijo, ki so jih Zahodne države sprejele leta 2014. »Tam nimamo večjih projektov, katerih izvedbo bi sedanje sankcije še bolj oškodovale,« so pojasnili.
Dodali so, da sankcije vsekakor otežujejo poslovanje. »Redno spremljamo seznam sankcij, ki se nenehno dopolnjuje. Od narave prihodnjih sankcij je namreč zelo odvisno, kako jih bomo njihove posledice tudi ublažili,« so sporočili.
Olaj je bil v času napada na poti v Ukrajino
»Nihče ne ve, kako bo,« pravi tudi Dušan Olaj, direktor Duola, ki projektira, proizvaja in montira napihljive hale. Pravi, da ima v Ukrajini, Rusiji in Belorusiji številne prijatelje. V skladišču podjetja v Kamniku pod Krimom zdaj zbirajo humanitarno pomoč, ki jo bodo razdelili po navodilih ukrajinskega veleposlaništva.
Na dan, ko se je začel ruski napad na Ukrajino, je bil Olaj z avtomobilom na poti v ukrajinsko mesto Lvov. »Na meji sem se obrnil, ker sem ocenil, da bi imel verjetno težave z vračanjem. Gre za večji posel, ampak bo moral počakati,« pravi.
Duol na ruskem in ukrajinskem trgu ustvari pet do sedem odstotkov svojih prihodkov, pravi Olaj. »To bomo lahko nadomestili, glede na to, da podjetje vsako leto zraste za več kot deset odstotkov,« ocenjuje.
Pravzaprav se mora z več težavami, ki so posledica sankcij, ukvarjati kot predsednik triatlonske zveze Slovenije, dodaja. Zveza ima namreč bančni račun samo pri Sberbanki, njena slovenska podružnica pa bo najverjetneje propadla.
SIJ: Za enkrat ne občutimo posebnih posledic
Iz Slovenske industrije jekla (SIJ), ki jo večinsko obvladuje ruska družina Zubicki, so sporočili, da za enkrat ne občutijo posebnih posledic zaradi dogodkov v Ukrajini. »Imamo dovolj surovinskih zalog in naročil, zato naši proizvodni in poslovni procesi normalno potekajo,« so zagotovili.
Pojasnili so, da med lastniki SIJ ni ruskih podjetij, odgovorne osebe pa nimajo političnih povezav z ruskimi oblastmi in niso podvržene sankcije. Prav tako med financerji Slovenske industrije jekla ni ruskih bank, so dodali.
»Rusija in Belorusija sta za Skupino SIJ sicer relativno majhen trg, na katerem ustvarimo dobra dva odstotka prihodkov od prodaje. V Rusijo in Belorusijo nismo in ne dobavljamo jekla ali jeklenih izdelkov za uporabo v vojaški industriji,« so še zapisali v odgovoru na vprašanja.
Denis Sadiković/N1
Fortenova: Sberbank Europe ni naša lastnica
Iz hrvaške skupine Fortenova, ki je lastnica slovenskega trgovskega podjetja Mercator, so danes sporočili, da »situacija s Sberbanko Europe« nanjo nima vpliva. Solastnica Fortenove namreč ni Sberbank Europe, ampak Sberbank Rusija, so poudarili. Poleg tega lastniška struktura nima vpliva na poslovanje Fortenove, so dodali. »Kapitalska struktura in likvidnost skupine Fortenova so stabilne. Financiranje skupine Fortenova izvajajo ameriški investitorji HPS Investments Partners, operativno poslovanje pa se odvija preko domačih, lokalnih bank na tržiščih, kjer skupina Fortenova posluje,« so zapisali v današnjem sporočilu za javnost.
Plin se draži
Slovenija je tako kot nekatere druge evropske države zelo odvisna od ruskega plina. V Geoplinu, ki ima z ruskim Gazpromom sklenjeno večletno pogodbo o dobavi plina, pravijo, da oskrba iz vseh nabavnih virov poteka nemoteno in skladno s pogodbenimi določili.
Enak odgovor so nam poslali prejšnji teden, zato so danes poudarili, da se to ni spremenilo. Se je pa od ruskega napada na Ukrajino dvignila cena plina. Trenutna cena zemeljskega plina za dobavo v prihodnjem mesecu na avstrijski dobavni točki CEGH znaša 108 evrov za megavatno uro in je v primerjavi s preteklo sredo zrasla za slabih 20 odstotkov, so sporočili iz Geoplina.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje