Sodišče BiH priznalo nezakonite dejavnosti članov Sveta za konkurenčnost

Gospodarstvo 27. Jul 202116:19
Banjaluka
PROFIMEDIA

Sodišče Bosne in Hercegovine je končno priznalo nezakonite dejavnosti nekaterih članov Sveta za konkurenčnost in dolgoletno prakso Sveta za konkurenčnost pri sprejemanju političnih odločitev, ki favorizirajo podjetje iz druge države - Telekom Srbija.

V skladu s sodbo, zakonom in prejšnjimi navodili sodišča je Svet za konkurenčnost BiH zdaj dolžan obnoviti postopek za oceno zadevne koncentracije, s čimer se Telemachu omogoča, da lahko sodeluje v postopku.

Sodišče BiH je odločilo namesto pristojnega organa, Sveta za konkurenčnost. Obnoviti je treba postopek za prevzem operaterja Blicnet d.o.o. Banjaluka s strani skupine Telekom Srbija. Sodelovati bi morali tudi druge zainteresirane stranke, v tem primeru Telemach, ki je vložil tožbo.

“Postopek je tak, da so odločitve državnega sodišča, sprejete v upravnem postopku, zavezujoče za te organe, torej za Svet za konkurenčnost,” je pojasnila odvetnica Vasvija Vidović.

Telekom Srbija je prek podjetja M: tel, katerega je večinski lastnik, v zadnjih letih kupil podjetje Elta Kabal iz Doboja, Blicnet v Banjaluki, telekomunikacijskega in kabelskega operaterja Telrad Net iz Bijeljine in pred nekaj časa Logosoft, s čimer je zagotovil absolutno dominacijo na prostoru entiteta Republike Srbske.

Kaj pravi Zakon o varstvu konkurence?

Spomnimo se, da se je na to že prej odzval Denis Zvizdić, ki je bil takrat predsednik ministrskega sveta, a so mu odgovorili, da je vse v skladu z zakonom.

“Svetu za konkurenčnost bomo zastavili vprašanje, naj pojasnijo pretekle in načrtovane procese. Kar se zagotovo ne bo zgodilo, je, da je nekdo operater v enem delu BiH in da se z njim ravna, kot da je na celotnem ozemlju BiH, s čimer ne presega mej in pogojev za monopol”, je dejal Zvizdić.

Prav to se je zgodilo. Čeprav je Svet za konkurenčnost odgovoril, da je monopol koncentracija kapitala, ki presega 40 odstotkov celotnega ozemlja države, je bil spregledan člen, ki navaja, da to lahko velja tudi za določen del ozemlja.

Zakon o varstvu konkurence navaja, da ima prevladujoč položaj gospodarski subjekt s 40-odstotnim ali večjim deležem na relevantnem trgu, vendar 13. člen istega zakona določa, da so koncentracije gospodarskih subjektov, ki povzročajo znatno izkrivljanje učinkovite tržne konkurence, prepovedane tudi v njegovem večjem delu.

M: tel je medtem pokril skoraj 100 odstotkov trga fiksne telefonije, kabelske televizije in interneta v Republiki Srbski, če pa smo bolj konkretni, je to naredil Telekom Srbija, ki je lastnik M: tela, in je to storil prek Sveta za konkurenčnost s preprečevanjem poštene tekme na trgu, kar se je odrazilo tudi na končnih uporabnikih.

Sledijo komentarji prebivalcev Banjaluke:

“Mislim, da je vse v zvezi s tem jasno. Ni se treba pogovarjati. Vemo, čigavo je vse.”

N1: Koliko bolje bi bilo, če bi imeli državljani več možnosti?

“Seveda bi bilo bolje. Bilo bi več paketov in različnih ugodnosti”.

“Bolje bi bilo, če bi imeli več možnosti in ponudb, da lahko izberemo. Na ta način nam je izbira omejena na dva ali tri operaterje. Ni veliko izbire – to, kar je, je.

“Definitivno bi bilo bolje, če bi imeli več ponudnikov. Kakovost storitev bi bila boljša.”

Prijavljeni člani Sveta za konkurenčnost

Nekateri člani Sveta za konkurenčnost so že bili prijavljeni zaradi storitve kaznivega dejanja neizvajanja odloka sodišča BiH in ker so s svojimi nezakonitimi odločitvami državljanom BiH povzročili finančno škodo. Vodja postopka v spornih zadevah, v katerih so bile odobritve prevzemov, je bila Arijana Regoda Dražić, članica Sveta za konkurenčnost, ki jo je imenovala vlada Republike Srbske, zaradi česar je bila v neposrednem navzkrižju interesov.

“V vseh institucijah, ki se jih upravlja na način, da zaposlujejo člane političnih strank – in dobro vemo, kako te stranke trgujejo in delujejo bolj v interesu sosednjih držav –  je lahko vse mogoče,” je dejala Svetlana Cenić, ekonomska analitičarka.

V Telekomu Slovenije, ki je prejšnji lastnik Blicneta, danes niso hoteli komentirati odločitev sodišča, torej očitkov o obnovitvi postopka prodaje Blicneta, ki je bila končana pred dvema letoma in pol. Brez komentarjev so ostali tudi v M: telu, pa tudi v Telekomu Srbija, ki je po poročanju medijev iz Srbije za to pridobitev plačal enormne vsote.