Inflacija je pri nas nižja kot marsikje v evrskem območju in širše. Posamezni proizvodi se dražijo, a imajo potrošniki alternative. Trenutne stopnje niso problematične, pravijo ekonomisti. Na Banki Slovenije pravijo, da bodo pri vprašanju, ali bo rast cen trajnejša, odločilni morebitni dvigi plač. Te bi podjetja namreč znova prelila v dražje proizvode in storitve, s tem pa višjo inflacijo.
Košarica dobrin, na podlagi katere merimo inflacijo, se je v zadnjem letu podražila za 2,7 odstotka, bolj kot ta podatek pa v zadnjih tednih prah dvigujejo Petrolova napoved podražitve elektrike, podražitve ogrevanja in živil.
Odgovarjamo na nekaj vprašanj v zvezi z rastjo cen.
Kolikšna bo letos rast cen?
Banka Slovenije (BS) nam za letos napoveduje 1,3-odstotno inflacijo, Urad za makroekonomske analize (Umar) 1,4-odstotno, GZS 1,7-odstotno. Tudi Evropska komisija nam napoveduje 1,4-odstotno inflacijo, medtem ko naj bi bila v evrskem območju 1,9-odstotna.
Kako merimo inflacijo?
Inflacijo merimo s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin. Statistični uradi vsak mesec pogledajo cene košarice dobrin, spremembe skupne cene teh dobrin pomenijo inflacijo oziroma deflacijo. V košarici so različne dobrine, pri čemer so deleži posameznih segmentov po državah različni (glede na navade potrošnikov).
Tako v celotnem evrskem območju kot v Sloveniji slabo petino košarice predstavljajo izdelki iz segmenta hrane in pijače, med pomembnejšimi segmenti so še prevoz, stanovanjski stroški (najemnine, elektrika, voda in podobno), gostinske storitve, rekreacija in kultura. Nabor v košarici poskuša posnemati porabo povprečnega gospodinjstva v državi. Uteži spreminjajo vsako leto.
Statistični urad RS inflacijo mesečno izračunava na podlagi 70 tisoč cen v podatkovni bazi največjih trgovcev, ki pokrivajo tri četrtine tržnega deleža prodaje hrane in brezalkoholnih pijač.
Se samo zdi, da so realne podražitve precej višje od statističnih?
Po tem, ko je na primer Petrol napovedal 10-odstoten dvig na računih za elektriko od decembra dalje, številni ponudniki ogrevanja, ki sloni na elektriki ali zemeljskem plinu, so prav tko drastično povišali cene, dražijo pa se tudi najbolj osnovna živila, kot sta kruh in meso, se napoved 1,3-odstotne rasti cen za letošnje leto zdi zelo nizka.
Kot pravi vodja Analitsko-raziskovalnega oddelka pri Banki Slovenije Adrijana Brezigar Masten, ne ustrezamo vsi porabi “povprečnega” gospodinjstva, na podlagi katerega merimo inflacijo, saj ne kupujemo vsi enakih stvari. Nekateri potrošniki več namenijo za nujne potrebščine, drugi za luksuzne dobrine, zato je osebna inflacija lahko precej višja (ali pa nižja) od uradne, pravi. Več v spodnjem videu.
Kaj poganja rast cen?
Trenutno k rasti prispevajo predvsem višje cene energentov, med drugim zaradi nizke lanske osnove (v epidemiji so se cene namreč precej znižale). Zaradi ozkih grl v dobavnih verigah proizvodnih podjetij in na drugi strano okrepljenega povpraševanja pa so se začele krepiti tudi cene neenergetskih dobrin.
Ali je trenutna rast cen pri nas problematična?
Ne, pravijo ekonomisti. Marko Pahor pravi, da smo priča posameznim podražitvam, a da gre praviloma za posamezne proizvode, za katere ima potrošnik alternativo (na primer menjavo ponudnika ogrevanja).
Kaj bo prihodnje leto?
Višje cene surovin in transporta se bodo prelivale v končne cene, zato je prihodnje leto pričakovati nadaljnjo rast cen. A kljub temu so napovedi nizke. Za prihodnje leto Banka Slovenije napoveduje 1,4-odstotno, GZS pa 1,8-odstotno povprečno inflacijo.
Ali obstaja tveganje, da se rast cen tudi pri nas okrepi?
Tveganje obstaja. Ekonomisti pravijo predvsem, da bi se to zgodilo, če bi se zaradi višjih cen in tudi drugih dejavnikov (na primer pomanjkanja delovne sile) okrepili pritiski, da je potrebno dvigniti plače. To bi pomenilo višji strošek dela za podjetja, ki bi ga ta (z nekajmesečnim zamikom) vgradila v cene končnih proizvodov in storitev. To pa bi cene spet poganjalo višje.
Adrijana Brezigar Masten o tveganju, da rast cen dobi pospešek:
Gospodarstvenik in podpredsednik Združenja Manager Andrej Božič pravi, da smo v gospodarstvu že priča tihemu dvigu plač. Proizvodni delavci, ki delajo v težkih pogojih, niso več pripravljeni delati za plače, ki so jih imeli pred epidemijo, inženirjem morajo delodajalci občutno dvigniti plačo, da ne uidejo drugam, tudi v tujino, pravi.
Andrej Božič o “tihih dvigih plač” v gospodarstvu:
Kolikšna inflacija je previsoka inflacija?
Optimalna rast cen je dva odstotka. Kot rečeno, naj bi bila v Slovenij letos rast cen 1,4-odstotna, v evrskem območju pa 1,9-odstotna.
Kaj pa, če bi inflacija ušla previsoko?
“Centralne banke ohranjajo stabilnost, imajo jasen cilj dvoodstotne inflacije. Imajo tudi nekaj instrumentov, s katerimi lahko to dosegajo, zato kar verjamem napovedim, da naj bi se rast cen do sredine leta 2022 in še bolj v letu 2023 umirila,” odgovarja ekonomist Marko Pahor.
Tudi Adrijana Brezigar Masten z Banke Slovenije meni, da ima Banka Slovenije dovolj velik nabor ukrepov, da bi se v primeru višje rasti cen od pričakovanj lahko ustrezno odzvala.
To pa ne pomeni, da bi bilo njihovo delo lahko. Če se odloči za upočasnjevanje odkupov obveznic, lahko to upočasni gospodarsko rast in okrevanje po epidemiji.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!