Stranke Pošte niso dobile tistega, za kar so plačale: kaj pravi regulator?

Gospodarstvo 18. Avg 202205:59 > 08:574 komentarji
Delite:
Pošta Slovenije
Foto: Žiga Živulovič jr./BOBO

Pošta Slovenije je lani uvedla sistem dvojne kakovosti, ki pošiljke deli na prednostne in neprednostne. Obe vrsti pošiljk je takrat tudi podražila, prednostne bolj kot neprednostne, pri tem pa se je zavezala, da bo 95 odstotkov prednostnih pošiljk prenesla v enem dnevu. To se ni zgodilo, v enem dnevu so jih prenesli 90 odstotkov. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije potrjuje, da Pošta ni dosegla standarda kakovosti, a nadzora (še) ni uvedla.

V članku Cene na Pošti Slovenije strmo rastejo. A kaj za to dobimo? smo pisali, da je Pošta Slovenije, ki jo vodi Tomaž Kokot, v zadnjih letih močno podražila storitve. Pošiljanje navadnega pisma znotraj države se je v dobrem letu dni podražilo za 35 odstotkov (z 0,55 na 0,74 evra).

A podjetje, ki ima monopol v segmentu univerzalnih poštnih storitev, bi moral po veljavni zakonodaji tudi dosegati določene standarde kakovosti. Lani je na podlagi spremembe akta o kakovosti poštnih storitev, ki jo je sprejela Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (Akos), Pošta uvedla sistem dvojne kakovosti: pri vseh storitvah lahko pošiljatelj izbere prednostno ali neprednostno različico, ki imata različna roka dostave in zato tudi različno ceno.

V segmentu dražjih prednostnih pošiljk mora pošta v enem mesecu vsaj 95 odstotkov pošiljk prenesti v enem delovnem dnevu, vsaj 99,5 odstotka v dveh in 100 odstotkov pošiljk v treh delovnih dneh. V segmentu neprednostnih mora 99 odstotkov pošiljk znotraj določenega meseca prenesti v treh delovnih dneh.

Pošta lani ni povsem dosegla standarda pri prednostnih pošiljkah: v prvem dnevu je prenesla 90 odstotkov prednostnih pošiljk, izhaja iz letnega poročila. Izvajanje akta nadzira Akos, ki smo ga vprašali, kaj nedoseganje standarda pomeni za Pošto in ali je v zvezi s tem ukrepal. Pa tudi, ali je ob presoji letošnje vloge Pošte za dvig cen univerzalnih storitev upošteval lansko nedoseganje standardov ter morda tudi cenovno nekonkurenčnost naše Pošte v primerjavi s tujino (tudi o tem smo že pisali v članku na zgornji povezavi).

Ugotavljajo, ali imajo pogoje za uvedbo nadzora

Na agenciji, ki jo vodi Tanja Muha, so nam pojasnili, da so od Pošte prejeli meritve kakovosti prenosa pošiljk za lansko leto in skupaj z zunanjim izvajalcem, Slovenskim institutom za kakovost in meroslovje (SIQ), izvedli tudi presojo skladnosti meritev ter metodologije s standardi. Ta presoja je potrdila, da Pošta Slovenije lani ni dosegala predpisane kakovosti za prednostne pošiljke korespondence v notranjem prometu.

To, da je Pošta v enem dnevu dostavila 90 odstotkov pošiljk, ne pa predpisanih 95 odstotkov, pomeni, da pet odstotkov pošiljk v notranjem prometu (ali vsaka dvajseta) ni bilo dostavljenih dovolj hitro, s tem pa pošiljatelj ni dobil nivoja kakovosti storitve, ki ga je plačal. Tu povejmo, da je pri najbolj osnovnem, standardnem pismu cena prednostne pošiljke trenutno pet centov višja kot neprednostne, pri navadnem in priporočenem pismu pa je razkorak že med 15 in 17 centov.

Na Akosu so nam povedali, da zakon o poštnih storitvah nedoseganje standarda kakovosti opredeljuje kot prekršek, a agencija postopka za zdaj še ni začela, ker Pošta tudi v posameznih mesecih letošnjega leta ni dosegala predpisane kakovosti. “Ker pa podatki za to leto še niso potrjeni s strani neodvisnega presojevalca, so aktivnosti agencije usmerjene v odločitev glede obsega postopka nadzora.” 

Tanja Muha Akos
Foto : Borut Živulović/BOBO

Regulator Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (Akos), ki ga vodi Tanja Muha, mora podati soglasje za vsak dvig cen univerzalnih poštnih storitev. Te presoja z vidika stroškov, ne pa tudi denimo z vidika mednarodne konkurenčnosti Pošte. Mednarodna primerjava kaže, da so vsaj nekatere storitve pri nas precej dražje kot v Avstriji ali Nemčiji. Na Akosu sicer načrtujejo analizo učinkovitosti Pošte, trenutno teče javno naročilo za izbiro izvajalca.

Zunanji revizor potrdil ustrezno ločeno računovodstvo

Kot smo pisali, Pošta v zadnjem desetletju praktično vsako leto zvišuje cene univerzalnih poštnih storitev (na spodnjem grafu vse spremembe cen standardnega pisma). Medtem v drugih segmentih, predvsem paketni dostavi, ustvarja velike rasti in dobičke. Matično podjetje skupine je imelo lani 9,4 milijona evrov čistega dobička. Akos smo zato vprašali, ali preverja, kako Pošta vodi stroške in ali z njimi ne obremenjuje bolj segmenta univerzalnih storitev, v katerem višje stroške očitno zlahka prenese v končne cene.

Na Akosu so odgovorili, da mora Pošta segment univerzalnih storitev strogo ločevati od ostalih. “Pošta Slovenije skladno z zakonom kot izvajalec univerzalne storitve ne sme z univerzalnimi storitvami subvencionirati preostalih poštnih storitev in drugih storitev, ki jih izvaja. Zato mora voditi ločene računovodske evidence v svojih računovodskih sistemih, ki jasno ločujejo med storitvami in izdelki, ki so del univerzalne storitve, in tistimi, ki to niso.” Dodali so, da je lanski pregled zunanjega revizorja KPMG pokazal, da “je stroškovni model Pošte Slovenije skladen z zakonom o poštnih storitvah in splošnim aktom o ločenih računovodskih evidencah in prepovedi subvencioniranja”.

Nadalje so pojasnili, da agencija v postopku podaje soglasja za letošnjo podražitev ni preverjala celotnega dobička Pošte Slovenije, saj naj bi to presegalo pristojnosti agencije. S soglasjem so omogočili pokritje stroškov znotraj obsega univerzalne poštne storitve. Se pa, kot so še zapisali, zavedajo, da ima Pošta, ki izvaja še druge poštne in ostale storitve, dobiček.

Načrtujejo analizo učinkovitosti

Tudi cenovne konkurenčnosti Pošte v mednarodnem merilu Akos ne preverja. Ta sicer kaže, da je naša Pošta med dražjimi v Evropi. Že zadnjič smo navedli primer, da se je pri nas pošiljanje priporočenega pisma v tujino s tem mesecem podražilo s 6,3 na 7,22 evra, medtem ko avstrijska in nemška pošta za enako storitev zaračunata okoli 4,6 evra. Na Akosu so ponovili, da vlogo za dvig cen presojajo zgolj z vidika (povečanih) stroškov.

Poudarili pa so, da morajo biti cene storitev iz obsega univerzalne storitve po zakonu dostopne, stroškovno naravnane, enake za vse državljane, obenem morajo spodbujati učinkovito izvajanje univerzalne storitve. “Agencija v postopku ugotavlja izpolnitev teh zahtev in sočasno preveri, ali so predlagane cene skladne z načeli preglednosti, nediskriminacije in zagotavljanja konkurence.” Ker se – kot so zapisali – zavedajo pomembnosti zagotavljanja učinkovitega izvajanja poštnih storitev, pa zdaj načrtujejo analizo učinkovitosti. Trenutno teče javno naročilo za izbiro izvajalca.

Minimum, ki ga mora zagotoviti Pošta

Zgoraj omenjeni rok dostave ni edini kakovostni standard, ki ga mora Pošta kot izvajalec univerzalne storitve izpolnjevati. To so še:

gostota: za 95 odstotkov prebivalcev Slovenije zračna razdalja do najbližje kontaktne točke ne sme presegati 4,5 kilometra.

delovni čas: pošte in pogodbene pošte morajo biti odprte najmanj pet delovnih dni v tednu ter vsaj dve zaporedni uri vsak delovni dan, od tega vsaj enkrat na teden v popoldanskem času po 16. uri. Ostale kontaktne točke pa vsak delovni dan nepretrgoma najmanj eno uro, od tega vsaj enkrat na teden v popoldanskem času po 16. uri. Vsaka sprememba delovnega časa mora biti objavljena najmanj 20 dni pred spremembo.

število poštnih nabiralnikov: akt predvideva en poštni nabiralnik na vsakih 400 prebivalcev v krajih, ki imajo do pet tisoč prebivalcev. Za večja naselja se potem gostota nabiralnikov zmanjšuje: v naseljih z več kot 250 tisoč prebivalci mora Pošta namestiti en nabiralnik na 1.500 prebivalcev.

Če ti kriteriji niso izpolnjeni, se lahko uporabnik pritoži na Pošto. Ta na spletnih straneh navaja, da so lani v zvezi z univerzalno storitvijo prejeli 5.270 pritožb oziroma reklamacij, od tega je bilo 2.081 upravičenih. Odškodnine so bile izplačane za 1.100 pritožb oziroma reklamacij. Če Pošta ugovoru ne ugodi (v celoti) ali če ne odgovori pritožniku, se lahko ta obrne na Akos. Ta lahko v primeru ugotovljenih nepravilnosti odredi ukrepe za njihovo odpravo, predlaga uvedbo prekrškovnega postopka, izreče globo, v primeru kršenja zakona pa Pošti tudi začasno prepove nadaljnje izvajanje dejavnosti.

Komentari

Vaš komentar