Malo pred polnočjo so iz Telekoma Slovenije sporočili, da so se s predsednikom uprave Cvetkom Sršenom in članico uprave Barbaro Galičič Drakslar dogovorili za sporazumno prenehanje mandata, zaradi česar jima pripada tudi po šest plač odpravnine. Prav tako je nadzorni svet krivdno razrešil člana uprave Tomaža Jontesa, kar je bilo tudi največje presenečenje, saj je takorekoč že veljalo, da bo Jontes, ki ga je razrešil nadzorni svet še iz časa Janševe vlade, v upravi Telekoma ostal tudi po menjavi oblasti. Jontes za medije ni dosegljiv in tako uradno ni znano, ali se bo krivdni razrešitvi odločil za tožbo.
Na četrtkovi seji nadzornega sveta Telekoma Slovenije so sprejeli sklep o sporazumnem prenehanju mandata predsedniku uprave Cvetku Sršenu in članici uprave Barbari Galičič Drakslar, izhaja iz objave na Seonetu.
Ob tem so na redni seji krivdno razrešili še člana uprave za komercialo Tomaža Jontesa. Sršen in Galičič Drakslar bosta na svojih položajih do imenovanja novih članov uprave oziroma najkasneje do 31. oktobra, medtem ko je Jontes odšel s 1. septembrom.
Do imenovanja novega člana uprave je nadzorni svet za vodenje komercialnega stebra pooblastil člana uprave, dr. Mitjo Štularja, ki sicer ob Špeli Fortin ostaja edini član uprave. Štular skrbi za tehnološki del poslovanja, Fortin pa je delavska direktorica.
Prihodnji teden skupščina
Uprava Telekoma Slovenije je sicer za 9. september sklicala skupščino, ki bo odločala o prevetritvi nadzornega sveta. Menjavo pet od šestih predstavnikov kapitala v nadzornem svetu predlaga Kapitalska družba (Kad). Kad, ki je lastnik 5,59 odstotka Telekoma, predlaga razrešitev Iztoka Černoše, Karle Pinter, Marka Kerina, Radovana Cerjaka in Jurija Toplaka, med nadzorniki pa naj bi ostal dosedanji član Aleksander Igličar. Za nove člane nadzornega sveta Telekoma Slovenije, ki bi štiriletni mandat nastopili z dnem imenovanja na skupščini, so predlagani Roman Jerman, Tadeja Čelar, Alenka Čok Pangeršič, Miha Žejn in Robert Cimerman.
Kot razlog za odpoklic navajajo “med drugim, da se s strani novih članov nadzornega sveta, ki niso sodelovali pri sprejemanju preteklih odločitev, pregleda upravičenost sprejema teh ter spremljanje učinkov določenih preteklih investicij oziroma odločitev glede na dejansko stanje (npr. nakup podjetja Actual I. T.)”.
Za podjetje Actual I.T. naj bi bil Telekom po neuradnih informacijah pripravljen odšteti 32 milijonov evrov, čeprav je celo v sami upravi Telekoma obstajal dvom, ali je to podjetje res toliko vredno; neuradno so nekateri ocenjevali, da je Actual vreden deset do največ 12 milijonov evrov.
Nakupu Actuala naj bi med drugim nasprotovala tudi dva člana uprave, Štular in Jontes. V Telekomu pa so pozneje zatrdili, da je bil opravljen skrbni pregled posla, dve revizijski hiši pa sta pripravili neodvisni cenitvi prevzete družbe.
Bo Jontes tožil?
Ker sta se dogovorila za sporazumni odhod, bosta Sršen in Galičič Drakslar po informacijah Financ prejela vsak šest plač odpravnine, Sršen je za vodenje Telekoma od 10. marca do konca minulega leta dobil skupaj slabih 143 tisočakov bruto, poročajo Finance, Galičič Draksler pa od konca marca 120 tisočakov bruto. Jontesu medtem odpravnina ne pripada, saj so ga nadzorniki razrešili iz krivdnih razlogov.
Prav krivdna razrešitev Jontesa, ki se je v upravo Telekoma zavihtel v času prejšnje vlade iz kvote NSi, a mu je kazalo, da bo v upravi Telekoma ostal tudi po menjavi oblasti, je bila zjutraj daleč največje presenečenje.
Pojavljajo se različne špekulacije, tudi ta, da sta se mu nadzorni svet in uprava, oba imenovana še v času prejšnje vlade, maščevala, ker se je za obstanek v upravi Telekoma pogovarjal tudi po menjavi oblasti. Kot pišejo Finance, pa tudi po informacijah N1, pa so ga nadzorniki krivdno razrešili zaradi uhajanja informacij o nakupu Actuala, ki mu je Jontes, kot že omenjeno, nasprotoval.
Po informacijah N1 so Jontesu to očitali tudi trije člani uprave, med njimi Cvetko Sršen in Barbara Galičič Draksler. Jontes je za medije nedosegljiv in tako tudi ni uradno znano, ali se bo po krivdni razrešitvi odločil za tožbo.
Prodal Planet TV in ustavil prodajo TSmedie
Sršen je bil na čelu družbe od marca lani, potem ko so nadzorniki, imenovani v času prejšnje vlade, z dotedanjo upravo pod vodstvom Tomaža Seljaka sklenili dogovor o prenehanju pogodbe o zaposlitvi.
Ob prihodu na čelo največjega telekomunikacijskega operaterja v državi se je soočal z očitki političnega imenovanja, saj je aktiven član SDS in je v preteklosti kandidiral tudi za krškega župana. Telekom se je v času njegovega mandata otepal z očitki radodarnega oglaševanja v medijih, naklonjenih SDS in prejšnji vladi, ter financiranja televizije Nova24TV v solastništvu članov in poslancev stranke SDS prek nadomestila za distribucijo programov.
V javnosti je odmevala tudi zgodba, ko je reorganiziral programska mesta v svoji shemi in dva izmed najbolj gledanih programov Pop TV in Kanal A s 4. in 8. mesta uvrstil na mesti 11 in 12, medtem ko sta programa Nova 24 TV in Nova 24 TV 2 dobila mesto 7 in 8.
Med odmevnejše posle Telekoma v času Janševe vlade sodi tudi prodaja televizije Planet TV madžarski medijski družbi TV2 media, ki naj bi jo po neuradnih informacijah po zamenjavi nadzornikov in uprave tudi revidirali. Prav tako je Sršenova uprava ustavila prodajo 100-odstotnega lastniškega deleža družbe TSmedia, ki je med drugim lastnica in upravljalka portalov Siol.net, Najdi.si in Bizi.si. Najugodnejšo ponudbo je takrat oddal United Group, del katere je tudi N1 Slovenija, a so posel, preden bi se realiziral, v Telekomu ustavili.
Sršen je tedaj poudarjal, da so po njihovi oceni nad koristmi prodaje pretehtale priložnosti TSmedia na trgu, a obenem so se v javnosti pojavljala mnenja, da je šlo pri odločitvi za željo ohranitve vpliva takratne vladajoče politike nad portalom Siol.net.
Naglica pri imenovanju Sršena na čelo Telekoma je bila velika, podrobneje smo na N1 na podlagi dokumentov, ki jih hranimo v uredništvu, in razlogih za to pisali tukaj.
Telekom je sicer pod Sršenovim vodstvom lani in v letošnjem prvem polletju krepil dobiček, pri čemer pa so prihodki na ravni skupine stagnirali ali celo nekoliko upadli, še bolj izrazit pa je bil ob močni konkurenci padec prihodkov na domačem trgu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
