Letna inflacija v Sloveniji je bila avgusta po prvi oceni statističnega urada pri 11 odstotkih, s čimer je ostala na julijski ravni. Na mesečni ravni se cene življenjskih potrebščin niso spremenile. V osmih letošnjih mesecih skupaj je povprečna letna inflacija 8,2-odstotna.
Letno inflacijo še naprej zvišujejo predvsem podražitve goriv in energije ter hrane.
K letni inflaciji so tako višje cene goriv in energije (rast za 36,7 odstotka) prispevale 4,1 odstotne točke. Trda goriva so se v medletni primerjavi podražila za 66,6 odstotka, plin za 47,4 odstotka, tekoča goriva za 40,9 odstotka, toplotna energija za 40,6 odstotka, elektrika za 33,3 odstotka ter goriva in maziva za osebna vozila za 29,7 odstotka.
Za 2,1 odstotne točke so inflacijo zvišale podražitve hrane, ki se je glede na lanski avgust podražila za 14,1 odstotka. Najbolj so šle po navedbah statistikov navzgor cene kruha in izdelkov iz žit (za 16,4 odstotka), mesa (za 14 odstotkov) ter mleka, sira in jajc (za 16,2 odstotka).
K temu, da so bile cene življenjskih potrebščin avgusta v povprečju enake kot julija, so medtem najbolj prispevali cenejši naftni derivati, ki so mesečno inflacijo zbili za 0,5 odstotne točke. Tekoča goriva so se glede na julij pocenila za 8,5 odstotka, bencin za 8,6 odstotka in dizelsko gorivo za 5,6 odstotka. Znižanje cen oblačil in obutve (za 3,1 odstotka) je inflacijo ublažilo za 0,2 odstotne točke, cenejše sveže sadje (pocenilo se je za 4,4 odstotka) pa še za 0,1 odstotne točke.
Po 0,1 odstotne točke so medtem inflacijo zvišale podražitve hrane (za 0,6 odstotka), trdih goriv (za 11,4 odstotka), elektrike (za 2,6 odstotka), stanovanjske in gospodinjske opreme in tekočega vzdrževanja stanovanj (za 0,7 odstotka), zdravstva (za 0,9 odstotka), počitniških paketov (za 2,4 odstotka) in nastanitvenih storitev (za tri odstotke).
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU, je bila avgusta 11,5-odstotna. Na mesečni ravni so se cene medtem znižale za 0,1 odstotka. V osmih mesecih skupaj je bila povprečna letna inflacija pri 8,7 odstotka.
Statistični urad oceno lanske rasti BDP povečal na 8,2 odstotka
Statistični urad RS je objavil revizijo letne ocene bruto domačega proizvoda (BDP) in ugotovil, da je ta lani znašal 52,208 milijarde evrov. V primerjavi z letom prej je bil v tekočih cenah večji za 11 odstotkov, realno pa za 8,2 odstotka. Po prvi oceni iz februarja se je obseg BDP v letu 2021 realno povečal za 8,1 odstotka.
Slovensko gospodarstvo je tako lani preseglo predkrizni obseg iz leta 2019, je navedel statistični urad. K povečanju obsega BDP so največ prispevale predelovalne dejavnosti (prispevek 2,3 odstotne točke), finančne in zavarovalniške dejavnosti (0,7 odstotne točke) ter dejavnost promet in skladiščenje (0,7 odstotne točke).
Največji negativen prispevek k rasti obsega BDP je imela dejavnost oskrba z električno energijo, plinom in paro (-0,3 odstotne točke). Največjo rast obsega dodane vrednosti je imela dejavnost gostinstvo (28,4 odstotka), ki je tudi najbolj, kar za 41,7 odstotka, upadla v koronskem letu 2020.
Inflacija v območju evra avgusta pri rekordnih 9,1 odstotka
Inflacija v območju evra je avgusta na letni ravni dosegla 9,1 odstotka, kar je nova rekordna raven, je danes sporočil evropski statistični urad Eurostat. Rast cen, ki jo poganjajo zlasti cene energentov v luči ruske vojne v Ukrajini, je bila v primerjavi z julijem višja za 0,2 odstotne točke. Avgustovska inflacija je bila na mesečni ravni medtem po prvi predhodni oceni Eurostata v državah z evrom 0,5-odstotna.
Na letni ravni so k inflaciji največ prispevale cene energije, ki so se zvišale za 38,3 odstotka. Rast cen energije se je v primerjavi z julijem, ko je bila 39,6-odstotna, malenkost umirila. Sledile so cene hrane, alkohola in tobaka, ki so se avgusta povečale za 10,6 odstotka in s tem za 0,8 odstotne točke bolj kot julija. Neenergetske industrijske dobrine so se podražile za pet odstotkov, storitve pa za 3,8 odstotka, razkriva Eurostat.
Podatki krepijo pritisk na Evropsko centralno banko (ECB), ki se je na visoko inflacijo že začela odzivati z zviševanjem obrestnih mer.
Stopnja anketne brezposelnosti julija 4,2-odstotna
Mesečna stopnja anketne brezposelnosti je bila julija 4,2-odstotna, kar je 0,2-odstotne točke manj kot junija in prav tako 0,2 odstotne točke manj kot julija lani, je danes objavil statistični urad. Urad ocenjuje, da je bilo julija brezposelnih približno 42.000 oseb, starih od 15 do 74 let, pri čemer je bil delež moških in žensk enak. Stopnja anketne brezposelnosti med moškimi je bila julija 3,8-odstotna, med ženskami pa 4,6-odstotna.
Pri mesečnih ocenah anketne brezposelnosti gre za eksperimentalno statistiko, ki je ocenjena z modelom, zato je manj zanesljiva, pojasnjujejo statistiki.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje