Menu Item
Vlada naj bi danes potrdila interventni zakon, namenjen predvsem pomoči panogama gostinstva in turizma, iz katerega pa je tik pred zdajci izvzela za najbolj prizadeta podjetja pomemben ukrep enkratne pomoči. Največ denarja bo šlo za turistične bone, ki naj bi jih prejeli vsi državljani – polnoletni po 100 evrov, mlajši polovico manj. "Ukrep ni solidarnosten," meni direktor gostinskega podjetja Jezeršek Martin Jezeršek.
Gostinstvo se z rahljanjem ukrepov vrača v predkrizni ritem. Še vedno so lahko v notranjosti le tisti s potrdilom o cepljenju ali preboleli bolezni oziroma hitrim testom (tako imenovani PCT-pogoj), za mizo lahko sedijo največ štirje, med njimi mora biti najmanj meter in pol razdalje, a vsaj terase z lepim vremenom in rahljanjem ukrepov spet postajajo živahen prostor druženja.
Martin Jezeršek iz medvoškega podjetja Jezeršek pravi, da pri njih zaradi raznovrstne poslovne dejavnosti tudi okrevanje poteka neenakomerno. Tako se bosta catering in industrija srečanj še dolgo pobirala, saj organizacija dogodkov traja več mesecev, tisti največji se načrtujejo več let vnaprej. Medtem zdaj že razmeroma dobro delujeta lokala Dvor Jezeršek in Pivnica Union, ki se jima v teh razmerah po besedah sogovornika obrestuje, da sta v preteklosti gradila na slovenskem gostu, na poslovnem gostu.
Restavraciji na ljubljanskem in blejskem gradu pa sta odvisni od tujih turistov. “Ti se postopoma vračajo, zadnje dni opažamo goste iz sosednjih držav, čezoceanskih gostov pa je za zdaj zelo malo,” pravi Jezeršek.
Epidemija odplaknila dve tretjini prihodkov
Epidemija jim je odnesla 20 delovnih mest, v podjetju družine Jezeršek je tako zdaj še 60 zaposlenih. Lanski prihodki so bili za 64 odstotkov manjši kot v letu 2019, ko so znašali 7,5 milijona evrov. Podjetje je bilo tako na meji izpolnjevanja pogojev za enkratno pomoč, enega najpomembnejših ukrepov, predvidenih v novem zakonu, ki pa ga je ministrstvo za gospodarstvo Zdravka Počivalška v zadnjih dneh izvzelo iz zakona. Zadnji predlog večino denarja namenja turističnim bonom (dobrih 190 milijonov evrov), ki jih bodo prejeli vsi državljani.
“Mislim, da je to zelo neodgovorno,” potezo ministrstva ocenjuje Jezeršek. “Tako kot lani bo del turizma, ki ne more računati na slovenskega gosta, bistveno bolj prizadet. Že lani se je izkazalo, da slovenski gost ne bo šel v mestni hotel v Ljubljano, na Bled ali v Postojnsko jamo. S temi destinacijami se slovenski turizem najbolj ponaša, zato je tu največ tujih gostov, slovenskih pa ne.”
Ukrep izdaje turističnih bonov po njegovem mnenju ni solidarnosten. “Pomoč za turizem prek bonov lahko zajame večino podjetij, nekaterih pa ne.”
Kaj predvideva nov zakon?
V predlogu zakona so navedeni naslednji ukrepi:
- turistični boni za vse državljane: 100 evrov za starejše od 18 let, 50 evrov za mlajše,
- financiranje regresa za letni dopust prizadetim podjetjem v izbranih panogah,
- delno povračilo stroškov organizacije srečanj in dogodkov,
- denarno povračilo stroškov produkcije filmov oz. avdiovizualnih del,
- delno povračilo izpada prihodkov upravljalcem žičniških naprav,
- oprostitev plačila povračila za vodo,
- najmanj za tri mesece, do konca septembra, naj bi podaljšali subvencioniranje skrajšanega delovnega časa (nato ga bo mogoče podaljšati še za tri mesece).
Ni pa več predvideno podaljšanje pomoči samozaposlenim v obliki mesečnega temeljnega dohodka, kot so še spomladi napovedovali na gospodarskem ministrstvu. Z junijem se izteče tudi subvencioniranje čakanja na delo doma.
Vir: STA
Pomoč bo, pomoči ne bo
Medtem ko celostno gledano Jezeršek meni, da je država v epidemiji prisluhnila in priskočila na pomoč gospodarstvu, se prav pri tem ukrepu zdi, da ne razumejo ali ne želijo razumeti nekaterih težav panoge. Vlada je namreč po prvih marčevskih napovedih, da bo pomagala skoraj vsem podjetjem, najprej precej zaostrila pogoje za podjetja, ki bodo do te pomoči upravičena, v včeraj objavljenem predlogu zakona pa tega ukrepa ni več. Skupna vrednost predvidenih pomoči se je od prejšnjega tedna skrčila s 408 na 287 milijonov evrov, kot že napisano, gre večina denarja za bone.
Kot so na ministrstvu pojasnili za Delo, je razlog v pomanjkanju denarja v proračunu. Na ministrstvu so dejali, da bodo poskusili denar za pomoč podjetjem najti drugod, predvidoma v okviru kohezijskih sredstev. Kako in – kar podjetja najbolj zanima – kdaj, za zdaj niso pojasnili.
Kako hitro potrebujejo denar?
Podobnega mnenja kot Jezeršek je Blaž Cvar iz sekcije za gostinstvo Obrtne zbornice Slovenije (OZS), ki pravi, da so predstavniki gospodarskega ministrstva ves čas govorili o ukrepih pomoči, tik pred zdajci pa se je začelo govoriti o turističnih bonih, za katere naj bi zdaj porabili 230 milijonov evrov. Cvar meni, da so boni bolj kot pomoč gospodarstvu darilo volilcem.
Eden od ukrepov je tudi izplačilo regresa, ki ga Jezeršek pozdravlja. Cvar pa tu opozarja na potencialno težavo za manjše gostince, ki so v slabšem likvidnostnem položaju. Zakon namreč določa, da je treba regres izplačati do konca junija, ki se hitro bliža. Vlada pa naj bi znesek izplačala šele konec oktobra. “Kje naj gostinec z 10 zaposlenimi najde 11 tisoč evrov za izplačilo?” se sprašuje Cvar.
Jezeršek na vprašanje, kako hitro podjetja potrebujejo denar, odgovarja, da je to odvisno od trenutnega likvidnostnega položaja. Sami so se likvidnostnemu krču izognili z zadolževanjem, nekateri pa imajo težave prav zdaj, ko je treba zagnati poslovanje. “Za nas je težava, da bomo iz krize izšli na zgornji meji zadolženosti, kar je problem za dolgoročni razvoj. Ta pomoč bi nam vsaj deloma pokrila to, kar smo na račun koronakrize izgubili.”
Turistični ceh: Boni všečni, ne pa tudi ekonomični
Pred sejo vlade so po poročanju STA tudi turistična gospodarska združenja pozvala k dopolnitvi predloga interventnega zakona. V zakon je treba vrniti ukrep enkratnega dodatka za turizem, dodatno pomoč za samozaposlene ter podaljšati ukrep subvencioniranja čakanja na delo do konca leta, je zapisalo 17 deležnikov.
Gre za ukrepe, namenjene segmentom turizma, ki jih je epidemija najbolj prizadela; to so mestni hoteli, turistične agencije, vodniki, poslovni turizem, dejavnost oddajanja vozil, so poudarili v združenjih. Bojijo se, da bodo številna turistična podjetja v primeru sprejetja zadnje verzije zakona ugasnila.
V Združenju turističnih agencij Slovenije so dodali, da je posredna pomoč, kot so turistični boni, množicam všečna, a ni najbolj ekonomična.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!