V drugem četrtletju visoka gospodarska rast, Golob opozarja na ohlajanje

Gospodarstvo 16. Avg 202210:45 > 17:23
Delite:
Robert Golob
Foto: Borut Živulović/BOBO

Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije se je v drugem letošnjem četrtletju na letni ravni povečal za 8,2 odstotka. K rasti je po navedbah državnega statističnega urada pripomoglo domače in tuje povpraševanje. Na rast domače potrošnje je najbolj ugodno vplivala potrošnja gospodinjstev, na tuje pa storitvena menjava. Premier Robert Golob je rast označil za pričakovano, a opozoril na predvideno ohlajanje konec leta.

Gospodarska rast se je v drugem četrtletju nekoliko upočasnila; v prvem četrtletju je Slovenija namreč zabeležila 9,6-odstotno gospodarsko rast. Kot so danes sporočili s statističnega urada, se je domača potrošnja v drugem četrtletju glede na enako obdobje lani povečala za osem odstotkov. Največ je k rasti prispevala potrošnja gospodinjstev, ki se je okrepila za 10,6 odstotka. Povečale so se tudi investicije v osnovna sredstva, in sicer za 6,4 odstotka, in v zaloge. Te so k rasti BDP prispevale 1,1 odstotne točke.

Izvoz se je v drugem četrtletju povečal bolj kot uvoz; izvoz je bil večji za 8,7 odstotka, uvoz pa za 8,5 odstotka. Na to dinamiko je bistveno vplivala menjava storitev, saj se je izvoz teh povečal za 38,7 odstotka, uvoz pa za 22,4 odstotka. Pri blagu pa je uvoz, podobno kot v preteklih štirih četrtletjih, narasel bolj kot izvoz. Prispevek zunanjetrgovinskega presežka k rasti BDP je bil tako tokrat pozitiven in je znašal 0,6 odstotne točke. Dodana vrednost se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala za 8,7 odstotka. K njeni rasti so že tretje četrtletje zapored največ prispevale združene dejavnosti trgovine, prometa in gostinstva, ki so se kljub umirjanju medletno povečale za 20,8 odstotka.

V storitvenih dejavnostih je bil zaznan ponoven pospešek; v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih je medletna rast znašala 13,7 odstotka, v strokovnih, znanstvenih, tehničnih in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih pa 12,4 odstotka. Rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih je bila upočasnjena peto četrtletje zapored, kljub temu pa je na medletni ravni ostala pozitivna in je znašala 2,7 odstotka.

Zaposlenost je še naraščala; v drugem četrtletju je bilo zaposlenih 1.080.000 oseb, kar je za okoli 36.000 ali 3,4 odstotka oseb več kot v drugem lanskem četrtletju. Največ novih zaposlitev je bilo v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih. Po desezoniranih podatkih, ki se uporabljajo za primerjave v EU, je bila gospodarska rast v drugem četrtletju na letni ravni 8,3-odstotna, na četrtletni pa 0,9-odstotna. Več podrobnosti o gospodarski rasti v drugem četrtletju bo statistični urad predstavil na novinarski konferenci v četrtek.

Umar opozarja na slabše gospodarske obete v drugi polovici leta

V Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ob podatku o nadaljevanju krepke rasti BDP v drugem letošnjem četrtletju opozarjajo na poslabšane obete za drugo polovico leta zaradi velike negotovosti, povezane z vojno v Ukrajini, energetsko oskrbo in inflacijo. Jesensko gospodarsko napoved bo Umar objavil v drugi polovici septembra.

V Umarju so v komentarju navedli, da je rast ostala visoka tudi zaradi nižje lanske osnove. Na ugodno gospodarsko aktivnost v drugem četrtletju je po pojasnilih urada vplivala predvsem rast izvoza storitev, medtem ko sta se medletni rasti izvoza blaga in v predelovalnih dejavnostih zaradi visoke negotovosti dodatno umirili. Visok je bil tudi pozitiven prispevek gibanja zalog.

Nasprotno pa se je po opozorilih Umarja umirila rast porabe gospodinjstev, kar da je posledica visokih cen, zlasti energentov in hrane, ki zmanjšujejo kupno moč gospodinjstev. Na ohranjanje še vedno visoke medletne rasti porabe medtem ugodno vplivajo visoka raven zaposlenosti, unovčevanje bonov ter sprostitev koronskih omejitvenih ukrepov, kar spodbuja predvsem potrošnjo osebnih in s turizmom povezanih storitev.

evro
Foto : Profimedia

Na Umarju poudarjajo, da razpoložljivi podatki za začetek tretjega četrtletja kažejo, da se je julija nadaljeval trend zniževanja zaupanja v gospodarstvo, predvsem zaupanja potrošnikov in v predelovalnih dejavnostih. Zaupanje je padlo pod dolgoročno povprečje, kar po oceni urada nakazuje na umirjanje aktivnosti. Zaupanje potrošnikov se je znižalo celo na najnižjo raven po začetku epidemije covida-19, kar na Umarju povezujejo s slabšanjem kupne moči gospodinjstev zaradi naraščajočih cen. Na nizko zaupanje v predelovalnih dejavnostih pa še naprej vplivajo ozka grla pri dobavi surovin, višanje cen surovin in energentov ter negativni učinki rusko-ukrajinske vojne.

Obeti za drugo polovico leta se tako poslabšujejo. “V prihodnjih mesecih bo na gospodarska gibanja v Sloveniji in evropskem prostoru ključno vplivala velika negotovost, povezana s potekom vojne v Ukrajini ter odzivom gospodarstev in politik na morebitne težave v preskrbi z energenti in blaženje draginje. S tem so povezana tveganja za dlje trajajočo visoko inflacijo, zlasti v povezavi z visokimi cenami energentov in hrane, ter zaostrovanje monetarne politike,” je v sporočilu za javnost zapisala namestnica direktorice Umarja Alenka Kajzer. Kot negativno tveganje je omenila še morebitno vnovično poslabšanje epidemioloških razmer v Sloveniji in po svetu.

V uradu sicer za letos napovedujejo 4,2-odstotno gospodarsko rast, potem ko so obete spomladi poslabšali za 0,5 odstotne točke. Na Umarju pravijo, da so že začeli s pripravo jesenske napovedi gospodarskih gibanj, ki jo bodo javnosti predvidoma predstavili v drugi polovici septembra. Precej bolj optimistični od Umarja sta Banka Slovenije in Evropska komisija, ki napovedujeta 5,8- in 5,4-odstotno krepitev BDP v tem letu. Ob tem sicer tudi v Banki Slovenije opozarjajo, da so po krepki rasti v prvem polletju, tudi zaradi učinka prenosa pozitivnih gibanj s konca 2021, obeti za drugo šestmesečje slabši.

Golob opozoril na prihajajoče gospodarsko ohlajanje

Premier Robert Golob je omenjeno rast označil za pričakovano, a opozoril na predvideno ohlajanje konec leta. “Zaenkrat so obeti dobri in z vidika priprave rebalansa je to olajševalna okoliščina, ki jo bo vlada uporabila, da bo lajšala tegobe prebivalstva v prihajajoči zimi,” je dejal. Kot je Golob dejal ob robu izjave v okviru obiska v Pomurju, se bo gospodarstvo po pričakovanjih začelo ohlajati v zadnjem letošnjem četrtletju, ključno pa bo predvsem prvo četrtletje leta 2023. Vsi ukrepi, ki jih vlada pripravlja, tudi glede energetske draginje, so po njegovih besedah namenjeni temu, kako bo prebivalstvo preživelo zimo in kako bo gospodarstvo startalo v prihodnjem letu.

Za zdaj dobri podatki so po premierjevih besedah olajševalna okoliščina z vidika priprave rebalansa državnega proračuna, ki jo bodo uporabili, da bodo lajšali tegobe prebivalstvu v prihajajoči zimi. “Zato si bomo lahko privoščili, da bodo pri nas cene za prebivalstvo bistveno nižje kot v soseščini, npr. v Avstriji,” je dejal.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar