V uredništvu N1 hranimo dokumente, ki razkrivajo naglico pri imenovanju predsednika uprave Telekoma Slovenije Cvetka Sršena, člana SDS. Pa mnenje, da Jurij Toplak, nadzornik Telekoma iz kvote SDS, za to imenovanje ne izpolnjuje pogojev. Dokumenti razkrivajo tudi, da je članica uprave, prav tako iz kvote SDS, dokazilo o znanju tujega jezika dostavila šele po imenovanju. In ob razumevanju širšega konteksta slikajo, za kaj gre. Za krepitev medijskega stebra blizu stranki SDS.
Ne samo na DUTB, kamor vlada po odhodu Borisa Novaka (do spora s stranko SDS zvestega strankinega direktorja) in Franca Doverja, prav tako direktorja iz vrst SDS, zdaj pošilja še enega preverjenega človeka, Francija Matoza. Burno je te dni tudi v Telekomu Slovenije.
Oditi je moralo najmanj pet direktorjev oziroma vodij področij. Šlo je celo tako daleč, da so koga od njih iz Telekomove stavbe pospremili varnostniki. To pritrjuje informacijam o naelektrenem vzdušju v družbi, odkar jo je pred dobrimi štirimi meseci prevzel novi predsednik uprave Cvetko Sršen.
Po informacijah N1 so že ali pa bodo v kratkem odšli direktor množičnega trga in nekaj časa tudi začasni direktor Planet TV Samo Ošina, direktorica kontrolinga Nevenka Črnko, direktor invalidskega podjetja Danilo Tomšič, član prejšnje uprave in direktor IKT in storitev omrežja Matjaž Beričič ter direktor podjetja GVO (gradnja in vzdrževanje omrežij) Borut Radi. Da utegnejo biti ob položaj in službo, je slišati vsaj še za tri direktorje organizacijskih enot.
Kaj se torej dogaja? Na vprašanje o razlogih Telekom ne odgovarja. Pravijo le, da spremembe pri vodenju odvisnih družb (invalidsko podjetje in GVO) komunicirajo prek Seoneta, drugih internih podrobnosti pa da ne razkrivajo.
Čistka?
Zaposleni na Telekomu govorijo o čistki, kot razlog navajajo tudi napetosti v novi upravi, njeni člani pa si očitno na svojih področjih nastavljajo ljudi, za katere menijo, da bodo z njimi delali lažje. Viri blizu dogajanja pripovedujejo, da uprava reže tiste direktorje oziroma vodje področij, ki so se uprli izvajanju nekaterih nalog, saj da strokovnih razlogov sploh pa pri toliko direktorjih naenkrat ni mogoče najti.
Drugo vprašanje pa je, ali bi jih lahko našli v upravi Telekoma. Že kmalu po imenovanju Cvetka Sršena na čelo Telekoma 10. marca letos, so začele krožiti informacije, da pogojev za imenovanje sploh ne izpolnjuje, natančneje pogoja o aktivnem znanju vsaj enega svetovnega jezika.
Cvetko Sršen, vir: Telekom Slovenije
Ta informacija se je po preverjanju N1 izkazala za neresnično. A obenem terja pojasnila, zakaj.
Najmanj strogi pogoji
Nadzorni svet, ki so ga prav tako prevetrili, manj strogih pogojev za predsednika in člane uprave sploh ne bi mogel zahtevati. Zahtevali so, da ima predsednik uprave univerzitetno izobrazbo, najmanj pet let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih in aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika.
To so pogoji, kot jih določa statut družbe. A ta dopušča tudi možnost, da nadzorniki kandidatom za upravo postavijo še dodatne pogoje, ki jih določijo sami. V preteklosti so nadzorniki to storili večkrat, tokrat niso. Ne pri predsedniku ne pri članih nove uprave.
Po dokumentih, ki jih hranimo v uredništvu, je jasno, da aktivnega znanja angleškega jezika na najvišji ravni, to je raven C, Sršen nima. V življenjepisu, ki ga je predložil nadzornikom, je zapisal, da je njegova raven znanja angleščine B, nemščina (najslabše) A in hrvaščina, ki ni svetovni jezik, C.
Ker v internih aktih Telekoma ni opredeljeno, ali kot aktivno znanje tujega jezika šteje tudi raven B ali samo raven C, je v družbi po informacijah N1 običajno, da kandidati za upravo dostavijo tudi dokazila o znanju tujega jezika, denimo potrdilo filozofske fakultete, jezikovne šole in podobno.
Dokazila? Dostavim kasneje
Toda: ko je 10. marca najprej zasedala kadrovska komisija Telekoma, potem pa še isti dan tudi nadzorni svet, ki je Sršena imenoval na čelo uprave, je ta po informacijah N1 na kadrovski komisiji dejal, da bo potrdilo o znanju tujega jezika dostavil naknadno.
To še ni vse. Iz dokumentov, ki smo jih pridobili, je razvidno, da je naknadno dostavil tudi potrdilo o nekaznovanosti, čeprav ga je mogoče dobiti v nekaj dneh. Pred imenovanjem je podal samo izjavo o tem.
Kako je torej mogoče, da se je Sršen skozi kadrovsko komisijo in nadzorni svet prebil brez nekaterih dokazil?
Telekom trdi, da je vsa potrebna potrdila dostavil. To drži tudi po naših informacijah, ampak kdaj jih je dostavil: pred imenovanjem, kot je to običajno, ali po imenovanju, kar je vsaj neobičajno? Odgovor Telekoma je, da je nadzorni svet “pred imenovanjem skrbno preveril tako kompetence kandidatov kot izpolnjevanje pogojev skladno s predpisi in statutom družbe.”
A po naših informacijah so hiteli. Glede na to, da sta kadrovska komisija in nadzorni svet zasedala na isti dan, to je 10. marca, in da je Sršen ta dan mandat predsednika uprave tudi začel, je mogoče utemeljeno sklepati, da je dokazila o znanju tujega jezika in potrdilo o nekaznovanosti dostavil po imenovanju. Kljukico njegovemu imenovanju je sicer dal tudi Telekomov pooblaščenec za skladnost.
Zakaj se je tako mudilo?
Viri N1 blizu tega dogajanja potrjujejo, da se je z imenovanjem mudilo. Eden od razlogov, zakaj je bilo treba zamenjati ne samo nadzorni svet, ampak tudi upravo, bi lahko bila zaustavitev postopka prodaje Telekomove družbe TSmedia, v kateri je tudi spletni portal Siol.
Ta postopek prodaje je bil namreč pred menjavo uprave že v fazi oddajanja zavezujočih ponudb. Najvišjo – več kot dvakrat višjo od zahtevane cene – je oddala skupina United, del katere je tudi N1 Slovenija.
Vsega dva meseca je trajalo, da sta nova uprava Telekoma in nadzorni svet postopek prodaje tega podjetja ustavila. Jasno je bilo, kaj je v resnici razlog za to odločitev. Namreč, da TSmedia in s tem Siol po nareku vladajoče stranke ne sme pristati v rokah skupine United, ker je izbranec za novega lastnika madžarski oligarh Jozsef Vida, ki mu je Telekom pred tem že prodal Planet TV.
Toda podjetje madžarskega oligarha je oddalo precej nižjo ponudbo kot skupina United. Zato drugega izhoda kot zaustavitev postopka niso imeli. Vprašanje je bilo le, kako bodo to odločitev utemeljili. Ali je bilo to oškodovanje delničarjev, bo ugotavljala tudi revizija računskega sodišča, ki poteka.
Cvetko Sršen je na dan, ko je z zaustavitvijo prodajnega postopka soglašal tudi nadzorni svet, pohitel s pojasnilom, da “vsi vidiki tveganj niso bili upoštevani in da so nova strokovna mnenja pokazala, da je za TSmedio kar veliko priložnosti na trgu.”
To je izjavil kljub dejstvu, da likvidnost TSmedii zagotavlja Telekom Slovenije. Mogoče je razumeti tudi, da so te “priložnosti na trgu” povezane z načrti o gradnji še močnejšega medijskega stebra blizu stranki SDS.
Žiga Živulovič jr./BOBO
Dr. Marko Milosavljevič, FVD: “V celoti gledano gre za podobno strategijo, kakršno pri svojem državnem Telekomu uporabljajo sorodne, prijateljske vlade, recimo srbska, širše gledano pa za vzorec, ki je prisoten predvsem na Madžarskem.”
“Ko ta poskus privatizacije zaradi slabe ponudbe madžarskih partnerjev ni uspel, je bilo na vsak način potrebno preprečiti, da bi pri javni prodaji TSmedia prišla v neustrezne, nestrankarske roke, pa čeprav najprej brez kakršnegakoli razloga in nato z zelo površnim in neverodostojnim argumentom o nekakšni množici poslovnih priložnosti za prihodnost TSmedie. V celoti gledano gre za podobno strategijo, kakršno pri svojem državnem Telekomu uporabljajo sorodne, prijateljske vlade, recimo srbska, širše gledano pa za vzorec, ki je prisoten predvsem na Madžarskem. Zato tudi ne preseneča prodaja Planet TV prav madžarskim investitorjem, povezanim s krogom ljudi Viktorja Orbana, ter poskus prodaje TSmedie temu istemu krogu ljudi,« pravi dr. Marko Milosavljevič s katedre za novinarstvo na fakulteti za družbene vede.
V rokah SDS
Na vprašanje, kako so Sršena našli, ali morda s pomočjo denimo kadrovske agencije, kar je bila kdaj v preteklosti tudi praksa, viri N1 odgovarjajo, da ne. In da je Sršen, ki je nasledil Tomaža Seljaka, ki bi mu mandat sicer potekel leta 2023, dobil osebno vabilo.
V petčlanski upravi Telekoma so iz kvote SDS trije. Sršen je tudi član stranke. Na Telekom je prišel iz Pošte Slovenije, ki je bila in je še pod vplivom te stranke. Dvakrat je Sršen za SDS kandidiral na županskih volitvah v Krškem, sodi med vplivneže vladajoče stranke. Poleg tega, da vodi upravo Telekoma, predseduje nadzornemu svetu Gen Energije in je član nadzornega sveta Infre.
V kvoti SDS je tudi član uprave Telekoma Mitja Štular, ki je v Skupini Telekom od leta 2001, bil pa je tudi predsednik programskega sveta RTV Slovenija. Štularja, Sršena in Tomaža Jontesa, ki naj bi sodil v kvoto NSi, so nadzorniki v upravo Telekoma imenovali isti dan.
Žiga Živulović jr./Bobo
Kaj je v zadnjem hipu strmoglavilo imenovanje poslanca SDS Marka Pogačnika v upravo Telekoma? Nadzorniki so po informacijah N1 že imeli na mizi gradivo zanj, a je bila tik pred sejo nadzornega sveta njegova kandidatura umaknjena.
Eno ime pa je 10. marca manjkalo. Poslanec SDS Marko Pogačnik, ki bi se v upravo Telekoma zavihtel naravnost iz parlamenta. Da je bil resno v igri, potrjujejo informacije N1, da so nadzorniki njegov življenjepis in drugo gradivo že imeli na mizi, a je bila tik pred sejo nadzornega sveta njegova kandidatura umaknjena.
V političnih krogih je mogoče slišati, da naj bi premier Janša od Pogačnika zahteval, da s poslanske funkcije odstopi že pred imenovanjem v upravo, a naj Pogačnik na to ne bi pristal.
Edini primer v zadnjih letih
Nadzorniki so kasneje namesto Pogačnika na Sršenov predlog za članico nove uprave imenovali Barbaro Galičič Drakslar. Tako kot Sršen, je tudi ona prišla iz Pošte. Po naših informacijah je tudi ona potrdilo o znanju tujega jezika (v njenem primeru nemščine) dostavila po imenovanju.
Barbara Galičič Drakslar, vir: Telekom Slovenije
Informacije, ki so krožile, da angleškega jezika ne govori, držijo. V svojem življenjepisu ga po naših informacijah ni niti navedla. Znanje nemškega pa je dokazovala z indeksom. Po preverjanju nadzornikov v kadrovski službi Telekoma se je po informacijah N1 izkazalo, da znanja tujega jezika z indeksom v zadnjih letih na Telekomu ni utemeljeval noben kandidat za člana uprave.
Kljub temu so jo nadzorniki imenovali, dva sta se vzdržala. Po informacijah N1 so ji dali 30 dni časa, da dostavi potrdilo o znanju nemškega jezika, kar je tudi storila . Tudi Galičič Drakslar sodi v kvoto SDS, njeno glavno področje so finance, kot zaupnica predsednika uprave pa bdi tudi nad TSmedio.
Nominacijska komisija: Toplak pogojev ne izpolnjuje
V nadzornem svetu so od šestih predstavnikov kapitala trije iz kvote SDS. Predsednik nadzornega sveta Iztok Černoša je leta 2014 za SDS kandidiral na lokalnih volitvah in tako kot Sršen sodi med vplivneže vladajoče stranke. Je tudi direktor družbe 2TDK in predseduje še nadzornemu svetu Istrabenz Turizma.
Radovan Cerjak, je na Telekomu predsednik kadrovske komisije, ki je preverjala kandidature za predsednika in člane uprave. Je član nadzornega sveta Slovenske tiskovne agencije in Telekoma Slovenije. Sodi v kvoto SDS. Prav tako mariborski profesor ustavnega prava Jurij Toplak, ki so ga v nadzorni svet imenovali na skupščini 18. junija.
Žiga Živulovič jr./Bobo
Za profesorja ustavnega prava Jurija Toplaka je nominacijska komisija menila, da formalnih pogojev za imenovanje v nadzorni svet Telekoma Slovenije ne izpolnjuje.
Nominacijska komisija je po naših informacijah 31. marca zanj zapisala, da “ne izpolnjuje formalnih pogojev za člana nadzornega sveta” ker “nima ustreznih izkušenj s področja nadzora, vodenja ali upravljanja.” Predsednik nominacijske komisije je bil predsednik nadzornega sveta Iztok Černoša.
Profesor ustavnega prava Jurij Toplak za N1 pravi, da s tem ni seznanjen. Da pa vodstvene izkušnje ima. Kot direktor samostojne visokošolske izobraževalne ustanove Alme Mater Europaea, ki ima po Toplakovih besedah okoli 50 zaposlenih.
Ali je bilo imenovanje Jurija Toplaka kršitev pravil Telekoma Slovenije in SDH, po katerih morajo imeti člani nadzornega sveta najmanj pet let izkušenj z delom v nadzornih svetih ali na vodstvenih funkcijah, bodo pokazali verjetni postopki preverbe tega imenovanja.
Omeniti velja še eno ime blizu SDS. Francija Matoza, ki je s Telekomom sklenil pogodbo o zagotavljanju pravnih storitev. Matoza naj bi danes imenovali za neizvršnega direktorja DUTB, od koder je – kot že uvodoma omenjeno – po Borisu Novaku zdaj odšel še en preverjen kader SDS Franc Dover.
Po informacijah N1 je Novak slabo banko moral zapustiti zaradi po mnenju stranke SDS preslabega sodelovanja pri obračunu z medijskim mogotcem Martinom Odlazkom, zoper katerega sicer po informacijah N1 teče več preiskav. DUTB je 45-odstotna lastnica Salomona, ene ključnih družb v Odlazkovem imperiju. Namesto Novaka je prišel Dover, ki pa pet mesecev kasneje odhaja – uradno iz osebnih razlogov – in vodenje predaja Matozu. Ta je pred kratkim postal predsednik nadzornega sveta Luke Koper, poleg tega je še namestnik predsednika nadzornega sveta Slovenskih železnic in nadzornik v Meji Šentjur, kjer je upnik DUTB.
Šikaniranje kritičnih
Nameščanje preverjenih kadrov tudi zaradi vpliva na medijsko politiko v Telekomu Slovenije ni neobičajno. Niti se ni začelo s to vlado. Se pa, pravi Milosavljevič, tokrat dogaja tudi “šikaniranje konkurenčnih, kritičnih medijev.” Tako s premestitvijo Pop TV in Kanala A na slabše pozicije v Telekomovi programski shemi (višje so dvignili Novo24 TV in njen drugi kanal) kot tudi s poskusi, da se TSmedio proda madžarskemu podjetju.
Da si medijski prostor predstavlja bistveno drugače, premier Janša ne skriva, prav zato se ugiba, da bo s pomočjo in močjo Telekoma Slovenije poskrbel za preoblikovanje slovenskega medijskega prostora bolj po svoji meri.
Običajno je del načrta tudi usmerjanje oglaševalskega denarja v ustrezne medije, pravi Milosavljevič in dodaja: “Državni Telekom ima namreč po eni strani praktično neomejena finančna sredstva, s katerimi zlahka konkurira zasebnim medijem in drugim telekomunikacijskim ponudnikom. Hkrati vladajoči politiki omogoča ne zgolj ekonomske koristi, kot v primeru drugih državnih podjetij, temveč tudi vpliv na javno mnenje in poskus določanja politične agende. Ob vsem tem pa državni telekomi pogosto nimajo ustreznih varovalk, s katerimi demokratični sistemi preprečujejo neustrezne poskuse političnega vpliva na medije, kakršni so v veljavi recimo pri javnih radiotelevizijah ali pri državnih tiskovnih agencijah. V nasprotju z njimi nima recimo Siol in ni imel niti Planet TV, ki ga je zagnala prav Janševa vlada pred desetimi leti, nobenih varovalk, ki bi (poskušale) zagotoviti neodvisnost pred vsakokratno vlado in politiko. Državni telekomi zatorej predstavljajo idealen teren za izvajanje strankarskega medijskega vplivanja brez odvečnih zakonskih omejitev, javnih nadzorov in mehanizmov uredniške neodvisnosti od politike.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje