V Ljubljani naprodaj stanovanja v stolpnicah, ki bi jih bilo treba porušiti

Gospodarstvo 24. Okt. 202118:31
Delite:
Ljubljana
Foto: David Bole/N1

V Ljubljani je pet stolpnic, ki bi se lahko ob močnejšem potresu tudi porušile. Kljub temu se stanovanja v njih prodajajo, cena pa je visoka. Pred nakupom se je zato priporočljivo pozanimati, kdaj je bila stavba zgrajena in ali je potresno varna.

Del Slovenije leži na potresno ogroženem območju. Močnejši potresi so mogoči v osrednjem delu države, v pasu od severozahoda proti jugu in jugovzhodu. Med območja, na katerih je potresna ogroženost večja, spada tudi Ljubljana.

Mestna občina je zato pred leti naročila raziskavo, da bi ugotovila, kako varne so pred močnejšimi potresi nekatere stavbe v mestu. Opravil jo je Zavod za gradbeništvo, ki je pregledal 15 stolpnic, zgrajenih med letoma 1959 in 1965. To je obdobje, ko še niso veljali strožji predpisi o potresno odporni gradnji.

Ugotovili so, da bi lahko pri desetih objektih ustrezno protipotresno varnost dosegli z notranjo oziroma zunanjo utrditvijo. Pet stolpnic (na Štefanovi, Rozmanovi, Pražakovi in Cigaletovi ulici ter Hrvatskem trgu) pa bi bilo najbolj smiselno porušiti.

Ob močnejšem potresu, ki bi prizadel Ljubljano, bi se te stolpnice najverjetneje podrle. Čeprav so zaradi slabe gradnje nevarne, se stanovanja v njih še vedno prodajajo na nepremičninskih portalih. Nakup takšne nepremičnine je zelo tvegan, stanovanja pa imajo kljub temu visoko ceno.

V oglasih prodajajo stanovanje, o nevarnih stolpnicah pa nič

Na portalu nepremicnine.net smo tako v zadnjih dneh našli kar nekaj stanovanj iz petih nevarnih stolpnic. Med drugim se na Štefanovi ulici v središču mesta za 238 tisoč evrov prodaja 52 kvadratnih metrov veliko dvosobno stanovanje. To pomeni, da kvadratni meter stane 4.500 evrov, kar je nad ljubljanskim povprečjem (3.000 evrov na kvadratni meter). V nepremičninskem oglasu ni nikjer navedeno, da gre za nepremičnino v potresno nevarni stolpnici. V agenciji, ki stanovanje oddaja, na naša vprašanja niso odgovorili.

stanovanje
Foto : Posnetek zaslona

Na Cigaletovi ulici pa se za 280 tisoč evrov prodaja 88 kvadratnih metrov veliko trosobno stanovanje. V nepremičninski agenciji, ki prodaja stanovanje, kupcem obljubljajo dobro lokacijo, sprehode do centra mesta, izredno kakovostno pohištvo in sončno svetlobo.

Nikjer v oglasu pa niso navedli, da je tudi ta stolpnica nevarna in bi se lahko v močnejšem potresu podrla. Kot nam je povedal nepremičninski agent, ki je zadolžen za to stanovanje, kupce, ki se zanimajo za nakup, o tem na ogledu sicer obvestijo. Dodal pa je, da so ti podatki javno objavljeni in da je večina strank s tem že seznanjena, zato dodatna pojasnila niso potrebna.

Po potresu na Hrvaškem je zavedanje večje tudi v Sloveniji

Omenjenih stolpnic sicer ni mogoče utrditi, da bi bile varne. Je pa to v nekaterih primerih mogoče. Marjana Lutman, vodja odseka za stavbe in potresno inženirstvo na Zavodu za gradbeništvo, ki je sodelovala v omenjeni raziskavi, je na vprašanje N1, ali lahko z obnovami starih in nevarnih stavb dosežemo današnje standarde protipotresne gradnje, odgovorila, da je pri nekaterih stavbah to mogoče, pri drugih ne.

“To je odvisno od vrste nosilne konstrukcije in razporeditve nosilnih elementov in od možnosti vgradnje in učinkovitosti dodatne nosilne konstrukcije v obstoječo stavbo ali okoli nje. Učinkovitost dodatne nosilne konstrukcije pri prevzemu potresnih sil se preverja z računskimi analizami,” je pojasnila. Kot je dodala, so starejše stavbe praviloma potresno bolj ranljive, med njimi pa višje.

Kot menijo na zavodu, se je zavedanje o potresni ogroženosti pri nas bistveno povečalo po zadnjih potresih na Hrvaškem v letu 2020. “V tem letu se je povečal interes posameznikov za informacijo o potresni ogroženosti stavbe, v kateri živijo ali delajo. Ponekod se je dvignila pripravljenost na investiranje v protipotresno utrditev, zlasti pri tistih, ki živijo v potresno zelo ranljivih stavbah. Od pripravljenosti do projektiranja in nato realizacije pa je potrebno več kot eno leto, zato bo mogoče obseg izvedenih utrditev zaznati čez nekaj let,” je dodala sogovornica.

Ljubljana
Foto : David Bole/N1

Najmočnejši potres se je na slovenskih tleh zgodil leta 1511 na območju Idrije. Drugi najmočnejši potres pa je na večer velikonočne nedelje leta 1895 prizadel Ljubljano. Mesto je imelo takrat le 31 tisoč prebivalcev in 1.400 zgradb. V potresu je bilo močno poškodovanih kar deset odstotkov stavb, ki so jih morali porušiti.

Močan potres v Ljubljani: človeške žrtve in velika škoda

Tla so se v Sloveniji nazadnje močneje stresla lani, marca ob potresu v Zagrebu, konec leta pa v Petrinji na Hrvaškem. Peter Fajfar, redni profesor za teorijo konstrukcij in potresno inženirstvo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, je ocenil, da bi bile posledice potresa, kot se je zgodil v Zagrebu, podobne tudi v Ljubljani.

“V Ljubljani (tako kot tudi v Zagrebu) se lahko zgodi tudi potres, kot je bil v Petrinji. Verjetnost, da se bo to zgodilo v času življenjske dobe obstoječih objektov, je sicer razmeroma majhna, vendar moramo nanjo računati. Vse študije o posledicah takšnega potresa kažejo na številne človeške žrtve, veliko število brezdomcev in škodo velikostnega reda deset milijard evrov,” je zapisal.

Komentari

Vaš komentar