V maju plačila iz Slovenije v Rusijo dosegla nov rekord

Gospodarstvo 29. Jul 202207:36 > 09:113 komentarji
Delite:
Foto: PROFIMEDIA

Vrednost uvoza iz Rusije v Slovenijo se je povečala tudi v maju. Razlog za to so cene nafte in plina, ki so veliko višje kot pred vojno v Ukrajini, a mnoge članice EU so bile uspešnejše v zmanjševanju nakupov fosilnih goriv iz Rusije.

Vrednost slovenskega uvoza iz Rusije se je še povečala. Potem ko je bil v aprilu za skoraj 50 odstotkov višji kot v marcu, se je maja povečal še za slabih osem odstotkov, na 156,6 milijona evrov.

S tem je padel nov rekord. Pred letošnjim aprilom je bila vrednost uvoza iz Rusije največja januarja 2013, ko je znašala 95,5 milijona evrov.

Drugače kot Slovenija je EU kot celota uspela zmanjšati vrednost plačil v Rusijo pod ravne izpred začetka vojne v Ukrajini. Vendar tudi Evropska unija v Rusijo na primer plačuje precej več kot lanskega maja, namreč za 45 odstotkov več. V tem obdobju se je uvoz iz Rusije v Slovenijo povečal za skoraj petkrat.

Od 27 članic unije jih je poleg Slovenije še devet takšnih, ki so po začetku vojne uvoz iz Rusije povečale. Odstotek rasti pa je bil višji samo na Cipru in na Hrvaškem. Medtem ko se je v Sloveniji vrednost uvoza iz Rusije med januarjem in majem povečala za 2,7-krat, se je na Hrvaškem za 6,1-krat, na Cipru pa za 11,3-krat.

Nobenega dvoma ni, da je glavni razlog za povečanje uvoza iz Rusije rast cen fosilnih goriv, ki je sledila začetku vojne. Evropska unija je uvedla sankcije na številne ruske produkte, na nafto in plin pa še ne. Plačili za mineralne produkte, kamor sodita nafta in plin, so maja predstavljali 93,2 odstotka uvoza iz Rusije v Slovenijo, kar je 16 odstotnih točk več kot maja lani. Na ravni EU pa je bilo to blago “samo” dobri dve tretjini uvoza iz Rusije.

Slovenije je maja letos iz Rusije uvozila manj mineralnih produktov kot marca lani, a je za to količino plačala skoraj trikrat toliko kot takrat.

Koliko se Slovenija trudi zmanjšati uvoz iz Rusije, je težko oceniti. Po začetku vojne od tam k nam prihajajo večje količine mineralnih produktov, kot je bilo značilno za zadnji dve leti, vendar govorimo o obdobju epidemije, ko je bila potreba po energiji morda manjša. Pred marcem 2020 pa je Slovenije iz Rusije dobila več fosilnih goriv kot zdaj.

Vendar se postavlja vprašanje, kako je potem uspelo celotni Evropski uniji v zadnjih dveh mesecih količino mineralnih produktov iz Rusije zmanjšati v primerjavi z epidemičnim obdobjem zadnjih dveh let.

Prepričljiva pojasnila o tem, kaj se dogaja, je nemogoče dobiti. Petrol in Geoplin, največja slovenska uvoznika nafte oziroma plina, sta z informacijami zelo skopa. V Petrolu so nam povedali, da nafte ne kupujejo na zalogo, ampak glede na povpraševanje. Po njihovem je treba rast vrednosti uvoza pripisati dvigu cen, napovedujejo pa tudi, da bodo cene v prihodnosti najverjetneje še višje. Še bolj zadržani so v Geoplinu, od koder so sporočili samo, da plin kupujejo v skladu z dolgoročnimi pogodbami.

Zagotovo pa je za razumevanje podatkov treba upoštevati, da so države v različnih položajih, opozarja Jože P. Damijan z ljubljanske ekonomske fakultete. Sposobnost zmanjšanja uvoza iz Rusije je namreč odvisna od sposobnosti, da si zagotovi alternativne vire, ta pa je odvisna od politične moči, pa tudi drugih faktorjev, na primer logističnih, pojasnjuje ekonomist, ki za gospodarsko ministrstvo pripravlja analizo izpostavljenosti slovenskega gospodarstva ruskim energentom in verižnih učinkov morebitnih motenj v dobavi.

Različni položaji držav članic EU so tudi razlog za nekatera trenja med njimi. Še posebej v zadnjih dneh, ko so se dogovarjale o varčevanju s plinom v prihajajoči jeseni in zimi.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar