Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije se je v prvem letošnjem četrtletju povečal za 9,8 odstotka na letni ravni. Na visoko gospodarsko rast je po podatkih državnega statističnega urada pozitivno vplivalo domače in tuje povpraševanje. Uvoz se je povečal bolj kot izvoz, zato je bil prispevek zunanjetrgovinskega salda k rasti BDP negativen. Evropska komisija je medtem za EU in območje z evrom znižala napoved gospodarske rasti. Sloveniji je napovedala 3,7-odstotno gospodarsko rast, kar je 0,1 odstotne točke manj, kot je napovedala februarja.
Domača potrošnja je bila za 16,6 odstotka višja kot v prvem četrtletju lani. K tej številki je največ prispevala potrošnja gospodinjstev, ki se je povečala za 20 odstotkov. Rast so statistiki zabeležili tudi pri investicijah v osnovna sredstva (za 12,7 odstotka) in zalogah. Slednje so k rasti BDP prispevale 2,3 odstotne točke.
Že četrto četrtletje zapored se je uvoz povečal bolj kot izvoz – uvoz za 15,7 odstotka, izvoz pa za 7,7 odstotka. Zaradi višje rasti uvoza v primerjavi z izvozom in neugodnih pogojev menjave je bil prispevek zunanjetrgovinskega salda k rasti BDP znova negativen (za 5,6 odstotne točke).
Dodana vrednost se je v prvem četrtletju povečala za 9,3 odstotka na letni ravni. K tej rasti so največ prispevale združene dejavnosti trgovine, prometa in gostinstva, ki so se povečale za 21,8 odstotka.
Dodana vrednost v gradbeništvu se je povečala za 16,7 odstotka. Visoka je ostala tudi rast v storitvenih dejavnostih, medtem ko se je v predelovalnih dejavnostih v zadnjih treh četrtletjih umirjala, vendar ostala pozitivna. H gospodarski rasti so v prvem četrtletju pomembno prispevali tudi neto davki, ti so se glede na isto četrtletje prejšnjega leta povečali za 13,2 odstotka. Zaposlenost je še naraščala, v prvem četrtletju je bilo zaposlenih 1.073.000 oseb, kar je približno 34.000 oz. 3,3 odstotka več kot v prvem četrtletju lani. Največ novih zaposlitev je bilo sklenjenih v gostinstvu, predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu.
Po desezoniranih podatkih, ki se uporabljajo za primerjave v EU, je bila gospodarska rast v prvem četrtletju na letni ravni 9,6-odstotna, na četrtletni pa 0,8-odstotna.
Bruselj Sloveniji znižal napoved
Evropska komisija Sloveniji za letos napoveduje 3,7-odstotno gospodarsko rast, kar je 0,1 odstotne točke manj, kot je napovedala februarja. Za prihodnje leto je napoved rasti znižala s 3,6 odstotka na 3,1 odstotka. Inflacija bo medtem po napovedih komisije v Sloveniji letos znašala 6,1 odstotka, prihodnje leto pa 3,3 odstotka.
Slovensko gospodarstvo bo še naprej raslo kljub negativnim vplivom, ki jih prinašajo naraščajoče cene, motnje v dobavnih verigah in upad zaupanja v luči ruske agresije na Ukrajino. Zasebna potrošnja se bo kljub inflaciji, ki znižuje dejanske dohodke, krepila, in sicer zaradi nadaljnjega povečevanja zaposlenosti, nedavno sprejete davčne reforme in porabe prihrankov, napoveduje komisija.
Naraščajoče cene ter povečano povpraševanje, pa tudi vse večja negotovost bodo medtem močno negativno vplivale na zasebne naložbe. Javne naložbe bodo to nadomestile, predvsem s porabo strukturnih skladov in mehanizma za odpornost in okrevanje. Glede na to, da v slovenskem gospodarstvu pomembno vlogo igra izvoz, bi lahko gospodarsko rast ogrozilo manjše povpraševanje na njenih izvoznih trgih. Zaradi velike negotovosti in inflacije pa bi lahko potrošniki več varčevali, kar bi vodilo v nižjo potrošnjo in tudi zmanjšanje zaposlenosti.
Evropska komisija je danes v spomladanski napovedi rast BDP za območje evra in EU za letos v primerjavi z zimsko napovedjo znižala za 1,3 odstotne točke na 2,7 odstotka. Prihodnje leto pa bo rast tako v območju evra kot celotni uniji znašala 2,3 odstotka. Februarja je v zimski napovedi za leto 2023 napovedala 2,8-odstotno rast v EU in 2,7-odstotno v evrskem območju.
Gospodarstvo EU bo še naprej raslo zahvaljujoč vplivom odpravljanja ukrepov za zajezitev novega koronavirusa in ukrepanja v podporo rasti med pandemijo covida-19. Ponovno odpiranje storitev, kjer prihaja do tesnih stikov s strankami, močan trg dela ter fiskalni ukrepi za omilitev naraščajočih cen energentov bodo namreč okrepili zasebno potrošnjo.
Na gospodarstva po svetu in v EU najbolj vplivajo naraščajoče cene energentov, ki so se močno povečale že pred vojno v Ukrajini. Negotovost v dobavnih verigah pa je cene pognala še višje. To velja tudi za hrano ter druge osnovne dobrine in storitve.
Cene energije pa skrbijo tudi za rekordne ravni inflacije, ki se povečuje že od začetka leta 2021. Za območje evra Bruselj za letos napoveduje 6,1-odstotno inflacijo, za celotno EU pa 6,8-odstotno. Za prihodnje leto medtem napoveduje 2,7-odstotno inflacijo za območje evra in 3,2-odstotno za EU. Komisija je februarja območju evra in EU za letos napovedala 3,5-odstotno oziroma 3,9-odstotno inflacijo, v prihodnjem letu pa 1,7-odstotno oziroma 1,9-odstotno.
Komisija na leto objavi dve celoviti napovedi, spomladansko in jesensko, ter dve vmesni, zimsko in poletno, ki ne vključujeta podatkov o javnih financah. Zimsko je letos objavila dva tedna pred sprožitvijo ruske invazije v Ukrajini, ki se je začela 24. februarja. Spomladanska napoved je tako prva, pri kateri so upoštevane tudi posledice vojne.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje