Zaradi vojne v Ukrajini težave tudi za slovensko gospodarstvo

Gospodarstvo 28. Apr. 202211:56 > 13:402 komentarja
Delite:

Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je letošnjo napoved rasti BDP znižal s 4,7 na 4,2 odstotka. V prihodnjih dveh letih pa naj bi se gospodarska rast umirila na okoli tri odstotke. Direktorica Umarja Marijana Bednaš je kot enega od razlogov za to omenila vojno v Ukrajini, zaradi česar imajo slovenska podjetja že težave z dobavo surovin in materialov, soočajo pa se tudi z motnjami v dobavnih verigah.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v pomladanski napovedi pričakuje 4,2-odstotno rast BDP, v naslednjih dveh letih pa se bo ta umirila na okoli 3 odstotke. Z letošnjo napovedjo Umarja se je danes seznanila tudi slovenska vlada. Pomladansko napoved gospodarskih gibanj je Umar pripravil v razmerah visoke negotovosti zaradi vojne v Ukrajini, je ob njeni predstavitvi izpostavila direktorica Umarja Maja Bednaš. 

“Gospodarska aktivnost se je lani, po globokem padcu leta 2020, povečala za 8,1 odstotka in s tem presegla raven iz leta 2019. Letos bo gospodarska rast za 0,5 odstotne točke nižja, kot smo predvideli v jesenski napovedi. Po močnem lanskem odboju gospodarske aktivnosti smo že pred začetkom vojne v Ukrajini pričakovali umiritev rasti, na kar so poleg visoke lanske osnove vplivali predvsem naraščajoči cenovni pritiski zaradi visokih cen energentov in surovin ter ozkih grl v dobavnih verigah. Invazija Rusije na Ukrajino in sprejete sankcije pa so te pritiske še povečale, prav tako se je povečala (oziroma se še bo) tudi prizadetost industrij, ki so najbolj vpete v menjavo z Rusijo in Ukrajino, kar bo zmanjšalo izvoz na to območje,” je vplive na napovedano gospodarsko rast razložila direktorica Bednaš.

Dodala je, da bo obseg podpornih ukrepov, ki imajo pozitiven vpliv na gospodarsko rast, letos po njihovi oceni manjši od lanskega, tudi upoštevaje ukrepe, sprejete v zadnjih dneh. “Podporni ukrepi so bili po vsebini sicer v preteklih dveh letih namenjeni predvsem blaženju posledic epidemije, letos pa v večji meri blaženju posledic visokih cen energentov,” je še povedala direktorica.

Zaradi višje inflacije nižja domača potrošnja

Umar pravi, da bo gospodarska rast v veliki meri izhajala iz rasti domače potrošnje. “Rast zasebne potrošnje se bo po lanskem močnem odboju, ki je bil ob nadaljnji rasti razpoložljivega dohodka (podprti z vladnimi ukrepi in hitrim okrevanjem trga dela) tudi posledica realizacije zadržanih nakupov iz leta 2020, letos umirila. Na nižjo rast zasebne potrošnje od lanske bo vplivala tudi povišana inflacija, ki bo vplivala na realno stagniranje razpoložljivega dohodka, tako da pričakujemo znižanje med epidemijo močno okrepljene stopnje varčevanja,” še dodajajo na Umarju.

gospodarska rast
Foto : PROFIMEDIA

Se bo pa po Umarjevi napovedi nadaljevala visoka rast investicij. Pričakujejo tudi nadaljnjo rast izvoza, ki bo sicer nižja kot lani – zaradi upočasnitve rasti blagovnega izvoza, na katerega bodo opazno vplivale posledice vojne v Ukrajini in močan upad izvoza v Rusijo, preko vplivov na gospodarsko aktivnost najpomembnejših trgovinskih partneric pa tudi umiritev rasti celotnega tujega povpraševanja. Prihodnje leto se bo po letošnjih 4,2 odstotka rast BDP umirila na tri odstotke, leta 2024 pa se bo po Umarjevi napovedi ustavila pri 2,8 odstotka.

Največja tveganja za uresničitev napovedi so po besedah Bednaš povezana s potekom vojne in cenami energentov, še naprej ostajajo negativno tveganje tudi epidemične razmere, vedno bolj tudi dobavne verige. V primeru stabilizacije razmer v Ukrajini in zmanjšanja geopolitičnih napetosti bi bila gospodarska rast lahko tudi višja od napovedane, pomembna bo tudi prožnost gospodarskih subjektov in podpornih politik v času trajanja vojne in sankcij proti Rusiji.

Najbolj izpostavljena farmacevtska, kemična in industrija električne opreme

Povečevala se bo prizadetost industrij, ki so najbolj vpete v menjavo z Rusijo in Ukrajino, kar bo zmanjšalo izvoz na to območje, je še dodala. Rusija in Ukrajina sicer po njenih besedah skupaj predstavljata približno tri odstotke slovenskega izvoza, kar ni velika izpostavljenost, so pa znotraj tega relativno bolj izpostavljene farmacevtska, kemična in industrija električne opreme.

Kazalnik zaupanja se znižuje

Bednaš je povedala, da je bilo v EU marca, po začetku vojne v Ukrajini, že opazno znižanje kazalnika zaupanja, enako pa velja tudi za Slovenijo; v vseh dejavnostih, tudi pri potrošnikih, v industriji in pri prodaji na drobno. Dodala je, da je aprilski kazalnik zaupanja precej pod ravno v primerjavi z letom 2021, to pa velja zlasti za predelovalno industrijo in za zaupanje pri potrošnikih. “Skozi ta kazalnik lahko vidimo znake umirjanja oziroma nekoliko nižjo rast,” je dodala.

Umar bolj optimističen kot IMF

Je pa Umar kljub poslabšanju napovedi vseeno bolj optimističen od nekaterih drugih mednarodnih in domačih ustanov. Mednarodni denarni sklad (IMF) je tako Sloveniji pred dnevi v luči negativnih učinkov vojne v Ukrajini in posledičnih pretresih na svetovnih trgih za letos napovedal 3,7-odstotno rast BDP. Ocena iz najnovejšega poročila o svetovnih gospodarskih obetih je za 0,9 odstotne točke slabša od tiste lani oktobra. Napoved za prihodnje leto je s 3,0 odstotka slabša za 0,6 odstotne točke. Podobno oceno kot IMF je nekaj prej objavila Gospodarska zbornica Slovenije, ki letos pričakuje 3,7-odstotno krepitev BDP, v letu 2023 pa 3,2-odstotno. Evropska komisija je medtem sredi februarja, torej pred ruskim napadom na Ukrajino, že poslabšala napovedi za Slovenijo, in sicer za 0,4 odstotne točke na 3,8-odstotno rast v letu 2022.

Za območje evra Umar za letos predvideva upočasnitev gospodarske rasti na 3,4 odstotka, v letu 2023 pa na 2,7 odstotka. Večino letošnjega leta se bo ohranjala tudi razmeroma visoka inflacija, ob predpostavki umirjanja cenovnih pritiskov se bo šele leta 2024 približala dvema odstotkoma. “Ocenjujemo, da se bo v večini letošnjega leta ohranila okrog doseženih ravni, še višjo rast bodo omejili ukrepi za blažitev posledic visokih cen energentov,” je dejala direktorica Umarja. Letos naj bi inflacija znašala 6,4 odstotka, v letu 2023 se bo umirila na 3,2 odstotka in leta 2024 na 2,3 odstotka.

Od ruske invazije na Ukrajino so največja tveganja za uresničitev napovedi povezana s potekom vojne in cenami energentov. Ob močno povišanih cenah teh bi bile države EU prisiljene v racionalizacijo energije in iskanje alternativnih virov, kar bi, glede na visoko odvisnost EU od uvoza ruskega plina, kratkoročno dodatno negativno vplivalo na gospodarsko aktivnost, še izpostavljajo na Umarju. Negativno tveganje za uresničitev pomladanske napovedi je ob tem še vedno povezano tudi z epidemičnimi razmerami, je še izpostavila.

Na trgu dela Umar pričakuje, da se bo zaposlenost letos povečala za 1,7 odstotka, število registriranih brezposelnih pa se bo po nadalje znižalo in bo v povprečju leta znašalo okoli 61.000, je povedala Bednaševa. Tudi v prihodnjih dveh letih pričakujemo nadaljnje izboljševanje razmer, “vendar manj intenzivno kot letos, ob nekoliko nižji rasti gospodarske aktivnosti in demografskih gibanjih, ki zmanjšujejo obseg delovno sposobnega prebivalstva v starosti od 20 do 64 let,” je še dodala.

Komentari

Vaš komentar