Umar: Tako nepredvidljivih razmer še ni bilo (VIDEO)

Gospodarstvo 15. Sep 202213:592 komentarja
Delite:

Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je predstavil napoved gospodarskih gibanj za jesen. Napoved letošnje gospodarske rasti je zvišal na 5 odstotkov, za 2023 pa znižal na 1,4 odstotka. Oceno letne inflacije je urad zvišal na 8,9 odstotka, kar je za 2,5 odstotne točke več kot v spomladanski napovedi. Zdaj pričakujejo postopno umirjanje cen življenjskih potrebščin, je dejala direktorica urada Maja Bednaš.

Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je predstavil jesensko napoved gospodarskih gibanj 2022, s katero se je danes seznanila tudi vlada Roberta Goloba. Kljub energetski krizi je zvišal napoved gospodarske rasti. Sloveniji za letos po novem napoveduje petodstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), potem ko je v spomladanski napovedi pričakoval 4,2-odstotno rast. Za leto 2023 je napoved poslabšal za 1,6 odstotne točke na 1,4 odstotka.

“V prvi polovici leta je bila gospodarska rast kar visoka in predvsem zasebna potrošnja je presegla naša pričakovanja,” je dejala direktorica Umarja Maja Bednaš. K izboljšanju napovedi je prispeval tudi višji prispevek sprememb zalog, kot so pričakovali spomladi. Ob tem je opozorila, da so se zaupanje potrošnikov in poslovne tendence začeli maja poslabševati, umirjanje se nadaljuje tudi v drugi polovici leta. V drugem polletju je tako pričakovati občutnejšo umiritev gospodarske rasti. Rast zasebne potrošnje bo sicer ostala kar visoka, kar na Umarju predvidevajo zato, ker se je stopnja varčevanja znižala bolj, kot so pričakovali. Toda na kupno moč gospodinjstev vpliva visoka inflacija, je dejala Bednaš.

Ob zaostrovanju energetske krize in s tem povezanim umirjanjem gospodarske aktivnosti v glavnih trgovinskih partnericah se bo proti koncu leta zmanjšala aktivnost izvoznega dela gospodarstva. Predvsem zaradi zmanjševanja kupne moči prebivalstva v razmerah visoke inflacije na uradu pričakujejo tudi upad zasebne potrošnje. Zaradi visoke negotovosti in rastočih obrestnih mer prav tako ne predvidevajo močnejše krepitve investicij.

Med dejavnostmi je bila velika sprememba pri gradbeništvu, lani je bila rast v tej panogi bistveno višja od napovedi. “Seveda ne moremo mimo cen energije, a tu so napovedi gibanja zelo nehvaležne,” je dejala direktorica Umarja. “Je pa spodbudno, da se dosegajo dogovori na evropski ravni za stabilnejše cene električne energije.” Dodala je, da jih ne skrbi zagotavljanje plina in dostopnih cen tega gospodinjstvom in malim odjemalcev, saj je zato poskrbela tako slovenska vlada kot druge evropske vlade. Bolj zaskrbljujoče je stanje za podjetja.

Nominalna rast BDP (v evrih) je zaradi inflacije višja kot v spomladanski napovedi, kljub temu da je napoved gospodarske rasti nižja.

Spodbudno na trgu dela

Brezposelnih je zelo malo, zaposlenost raste in trend se bo nadaljeval v to smer. Prisotno je pomanjkanje delovne sile, predvsem v gradbeništvu in gostinstvu. V teh dveh panogah so se nekoliko zvišale plače. “Višanje plač ni element inflacije,” je poudarila direktorica. Prihodnje leto ne pričakujejo poslabšanja na trgu dela, saj je zaposlenost visoka. Polovica letošnje rasti je na račun zaposlovanja tujcev.

Oceno inflacije je urad zvišal na 8,9 odstotka, kar je za 2,5 odstotne točke več kot v spomladanski napovedi. Najbolj nanjo vplivajo cene energentov in hrane. Številka v jesenski napovedi še ne upošteva energetskih ukrepov, ki jih je državni zbor sprejel v torek in bi lahko znižali cene. “Ti ukrepi bodo vidni v naslednji napovedi. Pričakujemo, da bo inflacija zaradi ukrepov za dve odstotni točki nižja, kot bi bila brez njih,” je dejala Bednaš. Prihodnje leto naj bi bila letna inflacija okrog 6 odstotkov, šele proti koncu leta 2024 pa naj bi se znižala na okrog 2.

Je pa Bednaš poudarila, da so napovedi zelo negotove. “Tako nepredvidljivih razmer še ni bilo,” je dejala in omenila tako podnebne spremembe oziroma sušo, ki lahko vpliva na preskrbo s hrano, kot negotove razmere na področju oskrbe s plinom in elektriko. Zaostrene razmere pričakujejo pozimi, torej v zadnjem letošnjem četrtletju in prvem četrtletju prihodnjega leta, dlje trajajočega (negativnega) vpliva zaradi cen energentov pa ne pričakujejo.

Nemčija je naša najpomembnejša trgovinska partnerica, hkrati pa zelo na udaru zaradi odvisnosti njenega gospodarstva od plina. Umar je v Nemčiji predpostavil stagnacijo in na tej podlagi pripravil napoved za Slovenijo. Trendi v Nemčiji so “v grobem upoštevani v napovedi za Slovenijo”, je dejala Bednaš.

Napoved gospodarske rasti za prihodnje leto je Umar znižal na 1,4 odstotka. V spomladanski napovedi je za leto 2023 napovedal 3-odstotno gospodarsko rast. Evropska komisija je sicer poleti napovedala, da bo rast slovenskega gospodarstva v prihodnjem letu še nižja. V letu 2023 Komisija pričakuje enoodstotno rast slovenskega bruto družbenega proizvoda, kar je 2,1 odstotne točke manj kot v spomladanski napovedi.

Celotno novinarsko konferenco si lahko ogledate spodaj.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar