Omejitev cen elektrike: trgovci morajo prodajati starim in sprejemati nove kupce

Gospodarstvo 14. Jul 202213:31 > 17:371 komentar
Delite:

Vlada Roberta Goloba z uredbo o ceni električne energije to omejuje za gospodinjske in male poslovne odjemalce. Pri najdražjih trgovcih bo cena elektrike s tem nižja za več kot polovico, najcenejši Gen-I pa je vsaj pri cenah za gospodinjstva edini pod kapico. Položnice bodo nižje za od 15 do 30 odstotkov, pri nekaterih pa tudi za 60 odstotkov. Bodo trgovci sami krili izpad prihodka? Minister nam je na to vprašanje odgovoril nejasno: "Vodili smo dialog, iskali sinergijske učinke. Optimizirali smo stroške v dobaviteljski verigi, da bodo še vedno lahko prodajali, seveda pa z manjšimi dobički."

Vlada navzgor omejuje cene električne energije za gospodinjske in male poslovne odjemalce, vključno z večstanovanjskimi stavbami. “Ti so bili doslej med najbolj prizadetimi skupinami odjemalcev,” je na današnji novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za infrastrukturo Bojan Kumer. Regulirane cene bodo veljale od 1. septembra do 31. avgusta prihodnje leto.

Trgovci bodo lahko od 1. septembra dalje zaračunali največ 118 evrov na megavatno uro za veliko tarifo in 82 evrov na megavatno uro za nizko tarifo. Cena v enotni tarifi bo 98 evrov na megavatno uro.

To glede na trenutne cene za gospodinjstva (v spodnji tabeli) pomeni, da bodo nekateri trgovci morali ceno znižati tudi za polovico (gre za E3, Energijo plus in ECE). Edini, ki ima trenutno ceno pod tako imenovano kapico, je Gen-I.

Foto : N1/Aljaž Uršej

Za koliko bo torej nižja položnica?

Sama cena elektrike predstavlja le tretjino cene na položnici, dve tretjini pa dajatve. In tudi v te je vlada danes posegla. Tako je potrdila podaljšanje znižanja trošarin za 50 odstotkov, ki ga je uvedla vlada Janeza Janše in bi se sicer konec tega meseca izteklo. S 1. septembrom pa se – prav tako za 50 odstotkov – znižuje prispevek na obnovljive vire energije in tudi DDV na električno energijo (z 22 na 9,5 odstotka).

“Tako bo mesečni in tudi letni strošek električne energije znižan pri vseh gospodinjskih odjemalcih in malih poslovnih odjemalcih ne glede na dobavitelja,” je dejal Kumer. Za povprečnega gospodinjskega odjemalca bo strošek za elektriko glede na dobavitelja nižji za 15 do 60 odstotkov oziroma od 110 do 1.000 evrov letno. Prihranek bo seveda večji za tiste, ki so trenutno pri najdražjih dobaviteljih.

Ker bo regulacija veljala do konca prihodnjega avgusta, pa bodo – tako Kumer – z regulacijo prebivalstvu omogočili še višje prihranke. Glede na borzne cene bi namreč trgovci skoraj gotovo v tem času še morali zvišati cene.

Ne bodo smeli prekiniti prodaje elektrike

V času veljavnosti uredbe trgovci ne bodo smeli prenehati z dobavo kategorijam odjemalcev, ki se jih uredba dotika (torej gospodinjstvom in malim poslovnim odjemalcem). Dobavitelji tudi ne bodo smeli odkloniti sklenitve pogodbe o dobavi z novimi odjemalci iz teh kategorij. Odjemalci pa, na drugi strani, še vedno lahko sami zamenjajo dobavitelja.

Z ‘optimizacijo stroškov’ prepolovili cene

Na naše vprašanje, ali bodo trgovci sami krili izpad prihodka – nekateri bodo morali cene elektrike znižati tudi za polovico – je Kumer odgovoril nejasno. “Vodili smo dialog, iskali sinergijske učinke. Optimizirali smo stroške v dobaviteljski verigi, da bodo še vedno lahko prodajali, seveda pa z manjšim dobički,” je dejal. Tu povejmo, da so kar štirje od šestih večjih trgovcev del največjih proizvodnih skupin, HSE in Gen energije.

Kot je videti trenutno, sicer večino razlike v ceni med proizvodnimi in vse višjimi tržnimi oziroma borznimi) cenami posrkajo proizvajalci. Če to drži, bi omejitev cen trgovcem brez razporeditve bremen seveda prinesla tveganje, da zaradi velikih izgub – sploh ob dejstvu, da elektrike ne sme nehati prodajati in mora celo sprejemati nove kupce – klecne kakšen trgovec z elektriko.

Kot izhaja iz sporočila za javnost po današnji seji, je Golobova vlada ukrep izvedla po zakonu o kontroli cen. Ta v 8. členu določa, da lahko vlada z uredbo v določenih primerih določi ustrezne ukrepe kontrole cen. A ni povsem jasno, po katerem odstavku tega člena bo vlada tokrat utemeljevala uredbo. V sporočilu za javnost namreč piše le, da se vlada strinja, da gre pri trenutnih gibanjih cen na trgu za hude motnje in ne za ‘redna sezonska nihanja’ kot jih opredeljuje tretji odstavek tega člena. Več bo verjetno jasnega v prihodnjih dneh. Ukrep je tako precej podoben spomladanski omejitvi cen goriv vlade Janeza Janše, ki je naftnim trgovcem zapovedala poslovanje z izgubo in so jo tudi današnji člani vlade kritizirali. Kot smo razkrili na N1, so trgovci zaradi regulacije po zakonu o kontroli cen na državo poslali stomilijonske zahtevke za povračilo škode, ki še danes niso rešeni.

Petrol: Nabavne cene zgodovinsko najvišje

Za komentar sprememb smo prosili največje trgovce, ki bodo morali zniževati ceno. Vprašali smo jih, ali so res imeli tolikšne dobičke oziroma ali so bile v njihovih nabavnih verigah take rezerve ter, če ne, kaj izpad prihodkov pomeni zanje.

Za zdaj so nam odgovorili s Petrola, kjer pa so navedli, da konkretno še ne morejo odgovoriti. “Ko bo ukrep celovito uradno objavljen, ga bomo preučili, zavzeli stališče in sprejeli nadaljnje korake.” So pa navedli, da so tržne cene zgodovinsko najvišje. “Nabavna cena elektrike se je z dolgoletnega povprečja okoli 50 evrov na megavatno uro zvišala za od 400 do 500 odstotkov. Danes dosega vrednost več kot 300 evrov na megavatno uro. Terminski produkti električne energije na borzi Hudex za naslednja leta konstantno pridobivajo na vrednosti, kar kaže na to, da se bo trend visokih nabavnih cen nadaljeval.”

Kako se določa cena elektrike?

Cena elektrike se določa na borzi. Proizvajalec postavi ceno, trgovec pa nato pri oblikovanju prodajne cene doda še svojo in distributerjevo maržo, vse skupaj pa predstavlja ceno elektrike. Znesek na položnici je, ko dodamo še dajatve, trikrat višji (ali drugače, cena elektrike je le tretjina končnega zneska).

Trgovci elektriko zakupujejo za naprej. Sploh v zadnjem letu, ko so borzne cene zelo spremenljive, je čas zakupa elektrike na borzi zelo pomemben in tudi glavni ‘krivec’ za velike razlike v cenah med posameznimi ponudniki. Ti praviloma ne zakupijo vse elektrike za leto vnaprej v enem kosu, temveč v več sklopih. Cena se potem oblikuje kot tehtano povprečje teh nabav.

Danes večina trgovcev, kot izhaja iz zgornje tabele, elektriko prodaja po ceni 150–200 evrov za megavatno uro. Razlike v cenah so nastale zaradi različnih nakupnih strategij trgovcev. Gen-I, ki je najcenejši, pa prednost ustvarja tudi z mednarodnim trgovanjem z elektriko. V tujini jo lahko dražje prodajajo ter ustvarijo pozitivno razliko v ceni, zaradi katere so doma lahko cenejši.

Kumer napovedal nadaljnje ukrepe

Kumer je napovedal, da bodo nekatere ukrepe še sprejeli na prihodnjih sejah. Med drugim je v zadnjem času vlada omenjala ciljane pomoči za najranljivejše. Pri tem pa bo pomembno, kako bo določila, kdo so ranljivi odjemalci in torej potrebni finančne pomoči. Bodo te omejene na prejemnike socialnih pomoči ali jih bodo dobili tudi tisti z nizkimi plačami, katerim se 10-odstotna rast cen najbolj osnovnih življenjskih dobrih, kot so hrana in energenti, prav tako močno zajeda v kupno moč?

Spomnimo, da je energetske vavčerje januarja uvedla že Janševa vlada, izplačani so bili aprila. Največ kritik je bila deležna, ker je bil sistem postavljen tako, da je bil na primer takratni minister za delo Janez Cigler Kralj z ministrsko plačo in štirimi otroki upravičen do 200 evrov solidarnostnega dodatka, samska oseba z minimalno plačo in brez otrok pa ne.

energija, luč, svetloba, dom, elektrika
Foto : N1/Denis Sadiković

Zakaj ne bi enostavno proizvajalcem zapovedali nižjih cen?

V slovenskih medijih je vse od začetka podražitev elektrike sicer krožila Ideja, da bi problem visokih cen preprosto rešili tako, da bi slovenskim proizvajalcem – z elektriko smo vendarle 90-odstotno samooskrbni – enostavno zapovedali, da elektriko prodajo slovenskim trgovcem po nižji ceni od tržne. Pa je res kaj na tem?

Res je, da so proizvodne cene relativno nižje od tistih, po katerih se je elektrika prodajala večino letošnjega leta, še bolj pa od letošnjih (elektrika za zadnje letošnje četrtletje se trenutno na madžarski borzi prodaja po 500 evrov za megavatno uro). Stojan Nikolić, nekdanji šef HSE, je oktobra lani za Finance ocenil, da je proizvodna cena iz hidroelektrarn pri nas krepko pod 20 evrov za megavatno uro, iz jedrske okoli 40 evrov, iz Termoelektrarne Šoštanj okoli 100 evrov za megavatno uro. Iz teh treh virov Slovenija proizvede večino elektrike, s katero je 90-odstotno samooskrbna.  Le dva odstotka proizvedemo na plin (predvsem Termoelektrarna Brestanica), a je dražja, saj je odvisna od trenutno zelo visokih cen plina.

Jedrska elektrarna Krško NEK
Foto : Bobo

Gen energija: “Segment proizvodnje elektrike v skupini GEN je lani ustvaril za 240 milijonov evrov prihodkov in 25 milijonov evrov dobička. Za letos so bili zaradi dviga cen električne energije na trgu sicer načrtovani večji prihodki in večji dobiček. Vendar bo realizacija zaradi neugodne hidrologije letos ter prihajajočega remonta NEK zelo zahtevna, zato so možna večja odstopanja, predvsem v negativno smer.”

A prva omejitev je dolžna skrbnost uprav. V Gen energiji pravijo, da sami ne morejo prodajati elektrike pod borzno ceno slovenskim trgovcem. “To bi pomenilo, da delujemo negospodarno. Kakršnokoli drugačno ravnanje lahko izhaja le iz ukrepov države kot 100-odstotnega lastnika.” Čeprav bi našli pravno podlago, je tu še vprašanje skladnosti z evropsko zakonodajo. Slovenija je del energetske unije EU, na kar je za že omenjeni članek v Financah opozoril tudi Nikolić. Na vprašanje, ali bi lahko sami oblikovali cene, je dejal: “Ne, smo del evropskega trga in se ne moremo iti ‘cherry pickinga’.” Ne moremo torej, ko nam paše, reči, da bomo kupovali samo slovensko elektriko.

Dodaten izziv je, da bi bil verjetno potreben poseg v veljavne pogodbe. Proizvodnja elektrike je pri nas skoncentrirana v skupinah Holding Slovenske elektrarne (HSE) in Gen energija, kjer so nam povedali, da večino elektrike prodajo prek dolgoročnih pogodb. Podjetji predvidita količinsko proizvodnjo iz vseh virov in jo prodata na trgu za eno, dve ali tudi več let vnaprej po borzni ceni. Del elektrike, ki jo trenutno proizvajajo, so torej morda prodali že pred tremi leti po takratni (občutno nižji) borzni ceni. Tako je verjetno, da imata HSE in Gen lep del proizvodnje za letos in verjetno tudi prihodnje leto že prodane. Vprašanje je, ali bi lahko v pogodbe posegli za nazaj.

Tako HSE kot Gen pa pravita tudi, da imata letos zaradi suše nepričakovano manjšo proizvodnjo na hidroelektrarnah. Ker imata vnaprej podpisane pogodbe o prodaji, morata del elektrike kupovati na borzi. V Genu pravijo, da je zaradi izjemno slabe hidrologije proizvodnja hidroelektrarn na Savi ob polletju znašala le 56 odstotkov načrtovane, tudi celoten hidro segment je pod načrti, medtem ko je jedrska proizvodnja skladna z načrti, Termoelektrarna Brestanica pa celo malo nad. Dokupovanje elektrike na borzah pa seveda vpliva na povprečno prodajno ceno v letošnjem letu.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

 

Komentari

Vaš komentar