Vlada napoveduje spremembe pri davkih, kakšne in kdaj?

Gospodarstvo 09. Jul 202206:56 > 08:164 komentarji
Delite:
Klemen Boštjančič
Foto: Stanko Gruden/STA

Ali bo mini davčna reforma vlade Janeza Janše še letos skorajda v celoti razveljavljena kot piše v koalicijski pogodbi? Bomo v času energetske draginje nižali DDV za energente? Katerim izdelkom želi finančni minister zvišati stopnjo DDV s pet oziroma 9,5 odstotka na 22 odstotkov? Kakšne spremembe načrtujejo pri normirancih? In predvsem - kdaj lahko pričakujemo konkretne predloge zakonskih sprememb, ki bodo omogočili vsebinsko razpravo?

Vlada Roberta Goloba je z delom začela pred dobrim mesecem dni, že v času predvolilne kampanje pa so obljubljali tudi pomembne spremembe na področju davkov. V koalicijski pogodbi so med drugim zapisani razveljavitev marca sprejetih davčnih ukrepov vlade Janeza Janše, kontroverzni davek na premoženje, sprememba sistema obdavčitve normiranih samostojnih podjetnikov.

Trenutno sicer stanje v davčni blagajni izgleda ugodno. Država je letos pobrala precej več dohodnine in davka na dodatno vrednost (DDV), ki sta dva njena najmočnejša davčna vira. V prvem polletju se je tako v davčno blagajno steklo 2,2 milijarde davka na dodano vrednost (DDV) in 916 milijonov evrov dohodnine – v primerjavi z lanskim prvim polletjem za približno 20 odstotkov več DDV (lani 1,87 milijarde evrov) in 7,5 odstotka več dohodnine (lani 852 milijonov evrov). Pri tem povejmo, da od marca dalje veljajo davčne spremembe Janševe vlade, ki so zmanjšale dohodninske prilive (če jih ne bi bilo, bi bilo torej letošnje zvišanje še večje).

A Fiskalni svet je ta teden opozoril, da se tudi javna poraba “vidno povečuje”, prihajajo pa še novi stroški, ki bodo povečali pritisk na proračun. Včeraj sprejeti vladni predlog predvideva 200-milijonsko injekcijo zdravstvu, vlada začenja pogajanja s sindikati za zvišanje plač javnemu sektorju, napovedala je odkup celotnega pridelka pšenice in kmetijstvu do jeseni obljubila za 22 milijonov evrov pomoči. V kratkem pričakujemo tudi ukrepe za zajezitev posledic prehranske in energetske draginje. Minister Boštjančič napoveduje odstranitev anomalij v davčnem sistemu in pravičnejšo prerazporeditev davčnih bremen. Ali lahko kakšno spremembo pričakujemo že letos?

Na ministrstvu za finance odgovarjajo, da za letos načrtujejo predloge davčnih sprememb, vezanih na Janševo davčno reformo, in tudi ureditev sistema normiranih espejev. Obenem pa naj bi vlada začela s pripravo “celovitejše” davčne reforme, ki bi naslovila področje obdavčitve dela kot tudi premoženja in bi začela veljati leta 2024. To pomeni, da bi morala biti sprejeta do konca prihodnjega leta. “Za pripravo strokovnih rešitev na ministrstvu za finance še letos načrtujemo ustanovitev širše delovne skupine. Sprememb ne bomo uvedli čez noč, upoštevali bomo obstoječe analize in jih dopolnili z morebitnimi dodatnimi. Predloge sprememb bomo usklajevali z različnimi deležniki,” pravijo na ministrstvu.

Stop Janševi mini reformi

Eden prvih ciljev nove vlade naj bi bila razveljavitev davčne reforme vlade Janeza Janše, zaradi katere so od aprila naše plače nekoliko manj obdavčene. Olajšava se je z lanskih 3.500 evrov zvišala na 4.500 evrov, do leta 2025 bi se morala vsako leto zvišati za tisoč evrov (do končnih 7.500 evrov). A vlada to zviševanje preklicuje. Zakon je prinesel tudi znižanje davka na dohodek od oddajanja premoženja v najem s 27,5 odstotka na 15 odstotkov.

Koalicijska pogodba je namreč jasna: “Za zagotavljanje javnofinančne stabilnosti bomo z učinkom od 1. januarja 2023 dalje razveljavili določbe letošnje novele zakona o dohodnini z izjemo višine splošne dohodninske olajšave, ki bo ostala na trenutno uveljavljeni višini.” Na Fursu sicer pravijo, da je učinke Janševe reforme na javne finance trenutno težko oceniti, saj “je dohodnina odmerjena na letnem nivoju, kar seveda pomeni, da bomo dejanske učinke na posamezniku in tudi javnih financah lahko primerjali šele v prihodnjem letu, ko bodo izdani informativni izračuni odmere dohodnine za letošnje leto”.

Da bi izpolnili obljubo iz koalicijske pogodbe, mora biti sprememba zakona o dohodnini sprejeta do konca tega leta.

plača denar evro varčevanje
Foto : Profimedia

Zaostrovanje pri normirancih

Pri spremembah davčno zelo ugodnega sistema normirancev na ministrstvu poudarjajo, da ne gre za ukinjanje sistema normiranosti, temveč za njegovo “prevetritev”. Vlada želi, da je redna zaposlitev primarna odločitev delavcev in delodajalcev, na ministrstvu pa naj bi ugotovili, da so v sistemu normirancev anomalije. Trenutno za normirance velja, da so normirani odhodki 80 odstotkov prihodkov, kar naj bi se znižalo (to bi pomenilo, da bi imel espe večjo razliko med prihodki in odhodki ter da bi plačal več dohodnine). A sistem morda ne bo enak za vse, vlada naj bi identificirala različne segmente normirancev in bolj obdavčila tiste, ki sistem izkoriščajo.

V Sloveniji je bilo sicer lani 65 tisoč normiranih espejev, kar je polovica vseh (120 tisoč). Številka je od leta 2015 hitro naraščala, saj jih je bilo takrat le 26 tisoč. V zadnjih letih je naraščalo zanimanje za to obliko zaposlitve v IT panogi. Podjetja dobro plačane IT kadre zaposlijo prek espeja, saj je tako manjša razlika med bruto bruto in neto plačo kot pri redni zaposlitvi. Na Fursu pravijo, da je bilo celo leto 2020 registriranih 41.513 espejev, od tega 46 odstotkov s prihodki pod 20 tisoč evrov (19 tisoč) in 54 odstotki nad (22 tisoč).

Povejmo še, da si kar 83 odstotkov espejev plačuje minimalne prispevke (popoldanski niso upoštevani).

normirani
Foto : N1 (vir podatkov: Furs)

Neupravičeno znižane stopnje DDV

Hrana in energenti so v Sloveniji predstavljali približno tretjino mesečne potrošnje povprečnega gospodinjstva. Danes je verjetno zaradi podražitev – hrana je šla gor za 16 odstotkov, energija za 42 odstotkov – tudi delež v potrošnji gospodinjstev večji. Veliko držav je v boju zoper energetsko draginjo znižalo DDV na energente in/ali hrano. Boštjančič je v zadnjih tednih dejal, da je eden od možnih ukrepov znižanje DDV na elektriko in plin, a še ni znano, ali bodo zdaj res posegli po tej možnosti. Ukrepe proti draginji bo vlada, kot je sporočila včeraj, predstavila v “najkrajšem možnem času”.

Drugi ukrep na področju DDV je pregled sistema znižanih davčni stopenj. Boštjančič je že večkrat javno omenil, da bi katerega od izdelkov, ki so obdavčeni po znižani stopnji (pet ali 8,5 odstotka), obdavčil višje, po 22-odstotni stopnji. Kateri izdelki so to, do zdaj javno ni pojasnil, po naših informacijah tudi še ni znano, za katere izdelke bi šlo. Povejmo, da so po 9,5-odstotni stopnji med drugim obdavčeni hrana, zdravila, medicinska oprema, prevoz oseb, vstopnine (med drugim za razstave, gledališča, muzeje, živalske vrtove), umetnine, gradnja in obnova socialnih stanovanj, različne storitve na domu in popravila. Po petodstotni stopnji pa knjige, časopisi in publikacije.

Širjenje nabora izdelkov, obdavčenih po splošni stopni, nam priporoča tudi OECD, ki pravi, da bi to poenostavilo davčni sistem.

elektrika
Foto : PROFIMEDIA

Davek na nepremičnine ali tudi na drugo premoženje?

Nejasne navedbe v koalicijski pogodbi so v preteklosti že sprožile vprašanja, ali koalicijske stranke načrtujejo nepremičninski ali širši premoženjski davek. Ko smo stranke spraševali za pojasnila, so bili odgovori zelo različni. Zdaj naj bi na ministrstvu delali širšo analizo premoženja, obenem pa naj bi že prišli do spoznanja, da je drugo premoženje večinoma že tako ali drugače obdavčeno. Tako bi lahko idejo davka na premoženje na koncu skrčili samo na nepremičnine.

Uvedbo nepremičninskega davka namesto zdajšnjega nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ) pa nam že leta priporoča Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Boštjančičev predhodnik  Andrej Šircelj je v začetku tega leta v intervjuju za N1 dejal, da imajo na ministrstvu nekaj deset različic zakona o davku na nepremičnine, ki so si precej podobne. A za zdaj je kot edina (v letu 2013) z njegovo uvedbo poskušala Alenka Bratušek pa je ustavno sodišče zakon razveljavilo zaradi neustreznih evidenc in smo se vrnili na star sistem NUSZ.

Kot že omenjeno, naj bi bil ta davek del davčne reforme, ki jo želi vlada skozi parlamentarno sito spraviti do konca prihodnjega leta.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar