Vlada v ceno pogonskih goriv dva meseca po tem, ko ga je izločila, vrača prispevek za učinkovito rabo energije. Že prejšnji teden je začela ponovno zaračunavati tudi okoljsko dajatev. Prispevek je izločila, da bi Slovencem znižala ceno goriv, a je zdaj ugotovila, da izpad zmanjšuje financiranje za že odobrene projekte Eko sklada. Prihodnji teden se bodo cene goriv zunaj avtocest še dodatno dvignile zaradi dviga (sicer še vedno reguliranih) trgovskih marž.
Novi režim bo prinesel ravnovesje in predvidljivost, ki zdaj manjkata, je premier Robert Golob napovedal junija, ko je vlada predstavljala nov režim regulacije cen goriv. Prej je veljala regulacija iz časa vlade Janeza Janše, ki je, kot smo večkrat poročali, enostavno omejil cene, breme razlike med prodajno in regulirano ceno pa (z izjemo zmanjšane trošarine) v celoti prenesel na trgovce. Ti so nato ministrstvu pošiljali zahtevke za povračilo škode, ki do danes še niso rešeni.
Golobova vlada je dejala, da bo temu naredila konec in sprejela novo uredbo o izračunu prodajne cene goriva brez dajatev, iz katere je izvzela delež biogoriv (ta predstavljajo do 10 odstotkov cene goriva, na Platts kotaciji pa so za okoli 70 odstotkov dražja kot navadno gorivo, zato precej zvišujejo ceno). Obenem je vlada uvedla regulacijo trgovskih marž zunaj avtocest ter kupce oprostila plačevanja dveh okoljskih prispevkov. Tak sistem naj bi obveljal eno leto.
A teden dni kasneje so zaradi velikih razlik v cenah goriv na avtocestah in zunaj njih na težave začeli opozarjati avtoprevozniki. Če ne bo znižanja cen, bomo blokirali črpalke zunaj avtocest, so sporočali vladi, ki je po sestanku z njihovimi cehovskimi predstavniki sporočila, da niža še cene dizla na avtocestah – pa ne le za avtoprevoznike, temveč za vse. Infrastrukturni minister Bojan Kumer je napovedal, da bodo tako kot zunaj avtocest trgovce oprostili plačevanja okoljskih dajatev, trgovce pa pozval k oblikovanju “konkurenčnih” marž na avtocesti, sicer jih bo vlada regulirala.
A na nekaj točkah se je izkazalo, da vlada očitno ni dobro predvidela posledic vseh teh ukrepov. V nadaljevanju opisujemo tri primere.
Trgovci niso zmanjšali marž, a vlada gleda stran
Kot rečeno, je vlada trgovcem junija omejila marže zunaj avtocest, teden kasneje pa jih je pozvala še, naj sami zmanjšajo marže na avtocestah, sicer jih bo vlada regulirala. Marže na avtocesti je znižal le Petrol, medtem ko sta MOL in OMV cene tisti dan znižala le za toliko, kolikor znašata okoljski dajatvi (okoli dva centa po litru). Na začetku julija je tudi Petrol cene dvignil nazaj.
#related-news_0
MOL in OMV nam na vprašanje, zakaj jih nista znižala, nista odgovorila, Petrol nam je na vprašanje, zakaj je po kratkem znižanju spet dvignil cene, odgovoril: “Cene pogonskih goriv so na avtocestnih bencinskih servisih v Sloveniji, tako kot v večini držav EU, liberalizirane, stroški obratovanja avtocestnih BS pa so višji od obratovanja BS izven avtocest.” Danes dizel zunaj avtocest stane 1,67 evra, na avtocestah pa imajo vsi trije največji ponudniki ceno okoli 1,89 evra za liter.
Kot omenjeno zgoraj, je infrastrukturni minister Kumer napovedoval, da bo, če marže ne bodo “konkurenčne”, te država regulirala. Na ministrstvu za gospodarstvo, ki ga vodi Matjaž Han in je pristojno za cene goriv, so nam na začetku julija na vprašanje, ali bodo glede na to, da dva trgovca marž nista znižala, eden pa le začasno, ponovno regulirali marže na avtocestah, odgovorili, da vlada o tem ni odločala, če bo, pa bodo odločitev takrat sporočili javnosti. Zakaj se vlada do zdaj ni odločila za regulacijo na avtocesti, ni znano.
Zakonska ovira pri biogorivih
Kot omenjeno, je del junijskega znižanja cen goriv vlada dosegla s tem, da je iz metodologije izračuna cene izvzela kotacijo za biogoriva. Ta so namreč po navadi za okoli 70 odstotkov dražja od kotacije navadnega dizla. A izkazalo se je, da je v ozadju zakonska zahteva (po zakonu o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije), ki trgovce obvezuje, da morajo v gorivo vsako leto vmešati 10-odstotni delež biogoriv. Kako to, da vlada tega ni vedela, preden je junija spremenila metodologijo, ni znano.
Trgovci niso želeli privoliti v to, da bi biogorivo vmešavali, v prodajno ceno pa ga ne bi mogli vračunati, saj bi s tem izgubo krili sami. Na začetku julija je nato vlada sprejela uredbo o dopolnitvi Uredbe o obnovljivih virih energije v prometu, ki posega v zakonsko zahtevo, in sicer tako, da dovoljuje, da bi nedoseganje zahtevanega 10-odstotnega deleža biogoriv v letošnjem letu lahko nadoknadili v naslednjih treh letih.
Vračajo prispevek, ki polni malho Eko sklada
Vlada je z junijsko regulacijo začasno odpravila tudi dve okoljski dajatvi, prispevek za energetsko učinkovitost za pogonska goriva (URE) in prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (OVE + SPTE). A včeraj je na dopisni seji sprejela, da bo prispevek, ki za dizelsko gorivo znaša 0,800 centa, za motorni bencin pa 0,736 centa, znova zaračunavala, saj so ugotovili, da se s prejemki iz tega naslova financira Eko sklad. Dolgotrajna zamrznitev plačevanja prispevka bi, kot so sporočili včeraj, ogrozila izvajanje “že potrjenega programa Eko sklada in javnih razpisov, ki so v izvajanju”.
Že prejšnji teden je vlada sprejela tudi uredbo, s katero je ponovno uvedla okoljsko dajatev za določena fosilna goriva (bencin, dizel, zemeljski plin in kurilno olje). Dajatev za bencin in dizel znaša okoli štiri cente.
Prihodnji teden za pet centov po litru višje cene
S prihodnjim tednom se torej zvišuje prispevek za URE, obenem pa tudi (sicer še vedno regulirana) marža trgovcev zunaj avtocest. Junija sprejeta uredba namreč doloača, da se marže, ki zdaj znašajo 0,0591 evra na liter dizla oziroma 0,0607 evra za liter 95-oktanskega bencina, po 17. avgustu (to je od prihodnje srede) zvišuje na 0,0983 evra za liter dizla in 0,0994 evra za liter 95-oktanskega bencina. Zaradi dviga prispevka za URE in marže se cene dizla in 95-oktanskega bencina zunaj avtocest dvigujejo za okoli pet centov po litru.
To sicer ne pomeni nujno, da se bo gorivo na naših črpalkah prihodnji teden podražilo: to je namreč odvisno še od gibanja nabavne cene naftnih derivatov. Te so v zadnjih tednih padale in s tem zniževale cene na črpalkah. Če se bo ta trend nadaljeval, bi lahko zmanjšanje cene derivatov ‘pokrilo’ zvišanje zaradi ponovne uvedbe prispevka URE in zvišanja marže trgovcev.
