Vojna v Ukrajini vplivala na samooskrbo s hrano v Sloveniji

Gospodarstvo 19. Maj. 202215:55
Delite:
Njiva
Foto: Srdjan Živulovič/Bobo

Vojna v Ukrajini je vplivala na samooskrbo s hrano v Sloveniji, so menili sodelujoči na omizju o dvigu samooskrbe, ki so ga danes pripravili v okviru kongresa podjetnikov savinjske regije v Braslovčah. Izpostavili so, da je vojna povzročila precejšnjo rast cen nekaterih kmetijskih izdelkov, odkupne cene pa niso sledile rasti cen repromaterialov.

Kot je povedal državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Aleš Irgolič, je Slovenija samooskrbna pri mleku, govejem in perutninskem mesu ter jajcih. Dodal je, da so nekatere države ustavile izvoz pšenice in moke, prav te države pa danes narekujejo ceno žit. Po njegovih besedah Slovenija letno izvaža 90.000 ton pšenice, največ kmetijskih izdelkov pa uvozimo iz Nemčije, Nizozemske in Belgije.

Direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec meni, da je vojna v Ukrajini povzročila dvig cen mesa. Od oktobra lani se je tako goveje meso podražilo za 80 odstotkov, od marca letos se je za enak odstotek podražilo tudi svinjsko meso. Postregel je tudi s podatkom, da se je cena umetnih gnojil zvišala za 400 do 500 odstotkov, medtem ko so stroški repromateriala porasli za 100 odstotkov.

Krivec ocenjuje, da je Slovenija pri prašičjem mesu 35-odstotno samooskrbna. “Treba se je odločiti, ali bomo imeli prašiče ali ne. Kmet mora vedeti, ali lahko prašiča proda po ekonomski ceni. Trenutno je nemogoče napovedati gibanje cen mesa v prihodnosti, ki so zdaj zgodovinsko visoke,” je še dejal.

Direktor Kmetijske zadruge Braslovče Boštjan Čulk je povedal, da je bilo treba v preteklosti majhne kmetije usmerjati v intenzivne panoge, a tega niso storili. Kmetje morajo vedeti, kam in koliko lahko prodajo kmetijskih izdelkov. Poudaril je tudi, da v Sloveniji odkup kumaric sploh ne obstaja, saj so cenejše iz uvoza.

Čulk tudi meni, da so spodbude za kmetije prenizke, zato bi država morala ciljno pomagati majhnim kmetom. V Braslovčah je v zadnjih 20 letih propadlo veliko majhnih kmetij. Zadružna zveza Slovenije bi lahko naredila več glede skupne prodaje in nabave kmetijskih izdelkov, je prepričan.

Predsednik slovenskega agronomskega društva Rok Mihelič pa je poudaril, da morajo biti kmetijska tla primerna, če želimo imeti kakovostno kmetijsko proizvodnjo. Ocenil je, da tla v Sloveniji niso onesnažena.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar