Predsednik vlade Janez Janša ob začetku četrtega vala epidemije pravi, da bo v primeru novega zaprtja ne bo denarja za nekatere ukrepe za lajšanje posledic v gospodarstvu, kar pa ekonomisti vidijo predvsem kot nov poskus spodbujanja k cepljenju. Če bi Slovenija potrebovala dodaten denar, bi ga namreč lahko dobila, je pa res, da ob dolgu v višini 80 odstotkov BDP ekonomisti že opozarjajo, da je manevrskega prostora za novo zadolževanje vse manj.
Obrtna zbornica Slovenije v zadnjih dneh nasprotuje novemu vladnemu odloku, ki gostincem nalaga preverjanje, ali gostje izpolnjujejo tako imenovani pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani). Pravijo, da je odlok nejasen.
Na njihove navedbe se je na Twitterju odzval predsednik vlade Janez Janša in med drugim navedel, da so alternativa spoštovanju ukrepov nove zapore in omejitve, a da v nasprotju s prejšnjimi zaprtji tokrat ni denarja za nadomestila. Za katera nadomestila gre, ni navedel, verjetno pa je imel v mislih nadomestila za čakanje na delo, ki so bila do zdaj ena od pomembnejših pomoči podjetjem v času zaprtja.
Rebalans in zadolževanje
Na finančnem ministrstvu Andreja Širclja, ki je skrbnik državne zakladnice, pravijo, da smo do zdaj za obvladovanje epidemije porabili 4,1 milijarde evrov proračunskih sredstev, ki smo jih črpali iz treh virov: iz razpoložljivih rezerv, iz evropskih virov ter s prerazporeditvami iz drugih namenov. Letošnji proračun mejo izdatkov postavlja pri 14,32 milijarde evrov.
“Če bi jeseni prišlo do ponovne zaostritve razmer in potrebe po novih ukrepih za obvladovanje epidemije, bi država za pokritje teh potreb morala znižati druge izdatke ali omogočiti višjo zgornjo mejo izdatkov z dodatnim zadolževanjem,” pravijo.
Zdrav razum nam govori, da imamo na izbiro odprtost ob izpolnjevanju #PCT pogojev in precepljenosti ali pa ponavljanje lanskih zapor in omejitev. Le da letos ni več na voljo denarja za nadomestila. Čemu protesti v lastno škodo, @OZSaktualno ? https://t.co/xN4e8OGXH0
Sogovorniki iz finančnega sveta poudarjajo, da pomanjkanje likvidnosti ni težava Slovenije. Prej nasprotno.
“Likvidnost državne zakladnice je zgodovinsko gledano odlična,” pravi glavni analitik GZS Bojan Ivanc. Po domače povedano: država ima na ‘tekočem računu’ dovolj denarja, da financira nove ukrepe, če bi to bilo potrebno. Če to ne bi zadostovalo, se lahko tudi ugodno zadolžimo, saj Evropska centralna banka (ECB) vztraja pri nizkih obrestnih merah s ciljem, da bi pomagala pri okrevanju gospodarstva.
Ivanc sklepa, da je namen izjave predsednika vlade verjetno spodbuditi ljudi k cepljenju ter upoštevanju priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Tudi ekonomist Igor Masten, član vladne svetovalne ekipe za pripravo ukrepov za omilitev posledic koronavirusa, meni, da je izjavo premierja treba razumeti kot poziv oziroma spodbudo k cepljenju.
Branko Meh z Obrtne zbornice Slovenije, kateri je bila namenjena izjava Janše, meni, da je v primeru ponovnega zaprtja dolžnost države, da zagotovi nadomestila za podjetja, ki ne bodo mogla delati. Glede na pretekle izkušnje bi bila verjetno najprej na udaru podjetja iz gostinstva in turizma, organizatorji dogodkov, ponudniki športnih, kulturnih in razvedrilnih dejavnosti. Podjetja v času zaprtja nimajo prihodkov, stroški pa ostajajo. “Treba je odplačevati posojila, tu so najemnine, obratovalni stroški, stroški dela,” pravi Meh, ki zato kljub navedbam premierja pričakuje pomoč države.
N1
Se lahko še zadolžimo?
Na drugi strani pa količina denarja seveda ni neomejena.
Čeprav je denar poceni, Evropska komisija, ki sicer bedi nad makroekonomskimi in proračunskimi neravnotežji članic, pa je v krizi tudi z rahljanem fiskalnih omejitev državam omogočila zadolževanje za financiranje ukrepov, nekdanji finančni minister in profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Dušan Mramor svari, da smo na meji svojih zmožnosti.
“Vprašanje je, koliko časa se še lahko zadolžujemo brez posledic. Trenutno je zaradi ekspanzivne monetarne politike ECB strošek servisiranja dolga relativno nizek, a prostor za rast zadolženosti je po moji oceni bolj ali manj zaprt,” meni Mramor.
Finančni minister Šircelj je tako po njegovi oceni trenutno v težki situaciji, saj ima na voljo (najmanj) dve slabi izbiri: alternativa zadolževanju je namreč omejevanje količine denarja za ukrepe, s čimer pa tvega, da BDP pade oziroma da ne bo rastel toliko kot bi lahko (Evropska komisija nam trenutno za letos napoveduje 5,7-odstotno, za prihodnje leto pa 5-odstotno rast BDP).
Na problem javnega dolga opozarja tudi Ivanc. “Kljub temu da pogoji zadolževanja države ostajajo ugodni (na obdobje 10 let vlagatelji na izposojena sredstva ne zahtevajo nič), to ne pomeni, da rast javnega dolga ne bo izziv v prihodnosti.” Dodaja pa, da se je povprečna ročnost slovenskega dolga povečala na 9,6 leta. “To pomeni, da tudi ob morebitnem dvigu dolgoročnih obrestnih mer, obrestni izdatki ne bodo tako hitro naraščali,” pojasnjuje.
Borut Živulovič /BOBO
Nekdanji finančni minister Dušan Mramor ocenjuje, da je Slovenija z dolgom v višini 80 odstotkov BDP blizu maksimalni zadolžitvi in da bo v primeru novega zaprtja finančni minister Andrej Šircelj pred nehvaležno izbiro: še bolj zadolžiti državo ali pripreti pipico in tvegati padec BDP.
Večja precepljenost, cenejše zadolževanje
Četrti val se po mnenju sogovornikov razlikuje od prejšnjih, ker imamo na voljo cepivo in se bo počasi začela do zdaj zaradi krize približno enakomerno prizadeta Evropa segmentirati.
“V državah z višjo stopnjo precepljenosti bodo manj strogi ukrepi. To pomeni manj težav za gospodarstvo in manjši pritisk na javne finance, kar bodo trgi nagradili. Države z manjšim primanjkljajem se bodo ceneje zadolževale,” pojasnjuje Masten. Omenimo, da je pri nas polno cepljenih 44,1 odstotka odraslega prebivalstva, v Franciji 53 odstotkov, v Avstriji in Nemčiji 55 odstotkov.
Ivanc opozarja, da bi lahko nesorazmerja pri posledicah epidemije za posamezne države vplivala tudi na obrat v Bruslju. “Evropska komisija ostaja naklonjena iskanju rešitev pri zdravstveni krizi in državam omogoča veliko manevrskega prostora za izredne podporne ukrepe, to pa se morda lahko spremeni, če morebiten naslednji val pandemije ne bo več univerzalno prizadel vseh držav.”
Nova pravila
Če bodo jedrne države EU dobro prestale to obdobje, bi lahko to spremenilo tok razprav o tem, kakšna fiskalna pravila bomo morali upoštevati v novi realnosti. V krizi je, kot rečeno, Evropa precej omilila fiskalne omejitve, na primer omejitev dolga na 60 odstotkov BDP in primanjkljaja na tri odstotke BDP. Naš dolg je trenutno pri 80 odstotkih BDP, primanjkljaj pa bo letos ponovno presegel osem odstotkov BDP.
Če ne bi Evropa omilila pravil, bi bili danes morda že v postopku presežnega primanjkljaja in dolga. Spomnimo, da je Slovenija že bila v postopku presežnega primanjkljaja med letoma 2009 in 2016. V krizi po letu 2009 se je za las izognila intervenciji Bruslja, tudi na račun maja 2012 sprejetega zakona o uravnoteženju javnih financ, tako imenovanega Zujfa. S posegom v 39 zakonov in varčevalnimi ukrepi je država v letu 2012 privarčevala 314 milijonov evrov. Minister Šircelj je sicer pred tedni v okviru dogodka na Banki Slovenije dejal, da drugega in tretjega Zujfa ne bo.
Dejal je tudi, da finančni ministri že začenjajo pogovore o novem sistemu fiskalnih pravil. V tej krizi so namreč vse države zaradi izdatne pomoči gospodarstvu prekoračile proračunske omejitve, starih pa še nekaj let ne bi bile zmožne spoštovati brez strogih varčevalnih ukrepov, zato je treba postaviti nova pravila. Ta bi lahko po besedah Ivanca uveljavili z letom 2023. “Najverjetneje bodo šle spremembe v smer poenostavitev in večje osredotočenosti na to, da javni dolg ne bo naraščal, kljub temu, da bo morebiti javnofinančni primanjkljaj visok še nekaj let,” meni Ivanc.
N1
Ne le, koliko, pomembno je, kam vlagamo
Za ukrepe, vezane na blaženje posledic koronakrize, je vlada do konca junija po oceni fiskalnega sveta porabila pet milijard evrov. Fiskalni svet ugotavlja, da so izdatki v prvem polletju letos kljub postopnemu odpravljanju omejitev in okrevanju gospodarstva dokaj visoki, in sicer predvsem zaradi nekaterih ukrepov na področju stroškov dela in socialnih transferov. Delež teh v Sloveniji odstopa od povprečja EU, so ugotovili v polletnem poročilu.
“Večkrat se ocenjuje, da smo relativno več porabili za boj proti krizi, kot druge države. Pri tej oceni je potrebna previdnost, saj nas kot periferno državo taki šoki bolj prizadanejo,” meni Mramor. “Je pa seveda pomembno, kam je namenjen javni denar za boj proti pandemiji, torej, kako učinkovito je porabljen. Iz analiz fiskalnega sveta sledi, da ga je glede na druge države več za socialne transfere, kot za javne naložbe v osnovna sredstva ali znanja. To bo lahko dolgoročno zelo veliko breme.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje