Dobro desetletje po stečaju Vegrada, katerega so med drugim zaznamovale žalostne zgodbe o neplačevanju plač, prispevkov, zavarovanja tisočerici gradbenim delavcem in neodzivnosti nadzornih organov, Slovenija še ni izkoreninila problema neplačevanja prispevkov. Tudi direktorici Vegrada Hildi Tovšak, ki je bila sicer večkrat obsojena in pet let v zaporu, zaradi neplačevanja prispevkov niso sodili. Tožilstvo ji namreč ni moglo dokazati, da jih namenoma ni plačevala.
V letu pred stečajem velikega gradbinca Vegrada in njegovih hčerinskih družb v oktobru 2010 je takratna direktorica Hilda Tovšak z najožjimi sodelavci nelikvidna podjetja reševala tudi z denarjem, sicer namenjenem za plačila delavcem, upnikom in drugim.
Delavcem med drugim niso plačevali prispevkov in plač. Kot so kasneje v ovadbi ugotavljali policisti, so od jeseni 2009 do jeseni 2010 1.670 nekdanjih delavcev prikrajšali za plače, regres, prispevke, odpravnine v skupnem znesku okoli 4,2 milijona evrov.
Hilda Tovšak in prva finančnica Vegrada Branka Gabrijel sta iz blagajne vzajemne pomoči, v kateri so Vegradovi zaposleni med drugim zbirali prostovoljne prispevke za družini dveh umrlih delavcev, vzeli 429 tisoč evrov in jih prenakazali na transakcijske račune Vegradovih družb. Kasneje sta del sicer vrnili, tako da je bil končni manjko 225 tisoč evrov.
Delavci so na plačilnih listah imeli prikazano plačevanje premij za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, vendar podjetje zneskov ni nakazalo zavarovalnici. Podobno je Vegrad delavcem od plač trgal tudi zneske za posojila, a jih ni nakazoval bankam.
Na policiji so leta 2016, ko smo jih spraševali o poteku preiskav v Vegradu, ugotavljali, da je bilo v Vegradovem sistemu samo s kršitvami delovnopravne zakonodaje oškodovanih 2.386 delavcev za več kot devet milijonov evrov.
Zavrgli ovadbo
Neupravičeno jemanje denarja iz blagajne vzajemne pomoči je Tovšak leta 2013 priznala in bila obsojena na dve leti zapora, Branki Gabrijel pa je sodišče prisodilo poldrugo leto pogojne kazni.
Na drugi strani je celjsko tožilstvo ovadbo za neplačevanje plač, prispevkov in druge kršitve temeljnih pravic delavcev zavrglo. Kot so nam pojasnili na tožilstvu, namreč “ni bil podan utemeljen sum, da so osumljeni naklepoma izvršili očitano kaznivo dejanje”.
Med ovadenimi so bili vodilni v hčerinskih podjetjih in tudi v matični družbi Vegrad, vključno s Tovšakovo. Tožilstvo vodstvom hčerinskih podjetij ni moglo dokazati, da so dejansko imeli vpliv na kadrovska vprašanja in izplačila za zaposlene, vodilnim v matični družbi pa ne, da so dejanja storili naklepoma (kar je takrat zahteval opis kaznivega dejanja).
Zbrani dokazi so namreč po navedbah tožilstva kazali, da so imela Vegrad in hčerinska podjetja zaradi vsesplošne gospodarske krize in plačilne nediscipline dejanske likvidnostne težave. “Glede na časovno obdobje, število zaposlenih, velikost in finančno stanje obravnavnih družb ter lokalni oziroma regionalni socialni vpliv in glede na ravnanja osumljenih oseb, ni bilo utemeljenega suma, da so osumljene osebe naklepoma izvršile kaznivo dejanje na škodo temeljnih pravic delavcev.”
Zavrnjena odškodninska tožba zavarovalnice
Zaradi neplačevanja dopolnilnega zavarovanja delavcem pa je Tovšakovo doletela odškodninska tožba zavarovalnice Adriatic Slovenica v višini 132 tisoč evrov, ki pa je bila zavrnjena iz podobnih razlogov kot kazenska zadeva zaradi neplačevanja prispevkov.
“Sodišče je zahtevek zavrnilo predvsem iz razloga, ker naj bi dokazni postopek dokazal, da je bil razlog za neplačilo premij nastop likvidnostnih težav Vegrada in ne namerno ravnanje Hilde Tovšak,” so nam sporočili iz zavarovalnice Generali, pod okriljem katere od lani deluje Adriatic Slovenica.
Pet let za rešetkami, zdaj pogojno na svobodi
Ko je Vegrad jeseni 2010 pristal v stečaju, je policija poročala, da preiskuje med 45 in 50 sumov kaznivih dejanj, povezanih s Hildo Tovšak. Na tožilstvo so do leta 2016 vložili prek 30 kazenskih ovadb, med njimi – poleg v tem članku omenjenih delovnopravnih kršitev – največ poslovnih goljufij, zlorab položaja, oškodovanja upnikov.
Že v dneh po stečaju se je začel prvi sodni postopek za Tovšakovo in njene sodelavce zaradi dajanja daril pri gradnji letališkega stolpa na letališču Brnik (zadeva Čista lopata). Za to je bila Tovšakova obsojena na 14 mesecev zapora. Z nadaljnjimi sodbami (zaradi goljufije z evropskimi sredstvi v zadevi Rimske terme in Betnava, zaradi dajanja nedovoljenih daril pri iskanju varilcev za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj ter zaradi oškodovanja Vegradovih upnikov) se je zaporna kazen dvignila na osem let.
V zapor je šla spomladi leta 2013 in bila konec septembra 2018 pogojno izpuščena, od takrat je na prostosti. To so nam včeraj potrdili na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, kjer pa niso povedali, kdaj se Tovšakovi pogojni odpust izteče – kdaj bo torej v celoti svobodna. Iz poročil v stečaju Vegrada je razvidno, da je v pokoju. V nedavno poslanem dopisu stečajni upraviteljici, ki od nje terja 20 tisoč evrov, je ponudila, da plača 2.500 evrov ter zatrdila, da “razen mesečne pokojnine nima premoženja in prihodkov”.
Medtem ima še en aktivni sodni postopek: v zadevi Delamaris, kjer je med njenimi soobtoženimi odvetnik Miro Senica, je pred leti priznala krivdo, a kasneje to priznanje umaknila. Obtožnica jo bremeni zlorabe položaja, saj naj bi Vegrad (prek posrednika) Senici nakazal 1,4 milijona evrov provizije pod pretvezo plačila svetovalnih storitev za nakup delnic Delamarisa.
Težko dokazljiv naklep letel iz zakona
Primer neplačevanja plač in prispevkov delavcev, na katerega se je nanašal največji del oškodovanja delavcev, je torej padel, ker tožilstvu ni uspelo dokazati, da je vodstvo Vegrada to izvajalo naklepno. Leta 2010 je bilo za dokazovanje kršitev temeljnih pravic delavcev namreč še potrebno dokazati direktni naklep: torej, da se je storilec zavedal in želel izvesti to oškodovanje delavcev.
Kasneje je tožilstvu v podobnih primerih delo olajšal zakonodajalec. Sredi leta 2017 je namreč vlada Mira Cerarja iz člena v Kazenskem zakoniku črtala besedo ‘zavestno’. Od takrat velja, da je dejanje kaznivo že, če se je storilec zavedal, da lahko stori kaznivo dejanje, pa je v to privolil.
V gradbeništvu še težava
Na vrhovnem državnem tožilstvu pravijo, da je od leta 2013 tudi pripad ovadb, ki jih državna tožilstva letno prejmejo v zvezi s kaznivim dejanjem kršitve temeljnih pravic delavcev, v upadu. Leta 2013 so prejeli 1.196 ovadb, lani še 685 ovadb. K temu so po njihovi oceni med drugim pripomogle dodatne pristojnosti davkarije.
Vseeno pa zakonodajalec do danes ni našel rešitve, kako ta kazniva dejanja, kjer je pogosto oškodovanih po več sto delavcev, preprečiti. Na tožilstvu ugotavljajo, da gre še vedno pogosto za družbe iz gradbeništva, ki zaposlujejo večinoma tuje delavce, ki ne obvladajo slovenskega jezika in niso seznanjeni s svojimi temeljnimi pravicami. Ob tem pa so poslovni modeli kršiteljev vedno bolj zapleteni ter v zadnjem času vse pogosteje povezani s kaznivimi dejanji davčne zatajitve, zlorabe položaja ali stečajnimi kaznivimi dejanji, pravijo.
“Opažamo, da so storilci dobro organizirani, saj ustanavljajo vedno nove družbe s slamnatimi direktorji in tako svojo kriminalno dejavnost nadaljujejo,” pravijo na tožilstvu. Podjetja praviloma delavcem ne plačujejo plač in prispevkov, hkrati pa z bančnega računa podjetij dvigujejo gotovino. “Podjetje gre nato v stečaj ali pa enostavno preneha poslovati. Delavce pa prezaposlijo v novo družbo, tako da ti pogosto niti ne vedo točno, v kateri družbi so zaposleni. Vedo samo, kdo je ‘šef’. V stečaju delavci žal običajno niso poplačani niti delno, čeprav gre za prednostne terjatve.”
Spomnimo, pred kratkim je policija na tožilstvo poslala ovadbo za trojico Slovencev s Celjskega, ki so v zapleteni mreži podjetij prezaposlovali prek 400 delavcev in jih oškodovali za prispevke, plače, odpravnine, itd.
