Inflacija, ki je bila pri nas prejšnji mesec pri šestih odstotkih, bo ta mesec najbrž višja, spomladi pa naj bi se le začela umirjati. Evropska komisija, ki nam je še tri mesece nazaj za letos napovedovala 2,7-odstotno inflacijo, je zdaj oceno dvignila na 3,5 odstotka. Ukrajinska kriza in plačno-cenovna spirala lahko podaljšata trend visokih cen.
Po desetletju nizkih stopenj rasti cen ali celo njihovega padanja se v zadnjem letu ponovno srečujemo s problemom povišane inflacije. Januarja je bila ta v Sloveniji šestodstotna, kar je najvišje v zadnjih 13 letih, v evrskem območju je bila 5,1-odstotna, kar je najvišje od njegovega nastanka.
Banka Slovenije ugotavlja, da se draži večina izdelkov in storitev v košarici dobrin, na podlagi katere statistični urad vsak mesec izračuna inflacijo. Delež izdelkov in storitev, ki so se podražili za dva odstotka ali več, je bil decembra 61,4-odstoten, rast cen pa je beležilo že skoraj 85 odstotkov celotne potrošniške košarice.
Ekonomski pojem, na katerega smo v zadnjem desetletju že skorajda pozabili, se tako vrača na naslovnice medijev in v vsakdanje razprave. To nakazuje tudi trend poizvedb v Googlovem brskalniku.
Nič čudnega, saj inflacija na več načinov vpliva na naš vsakdan. Višje cene negativno vplivajo na našo kupno moč; kolegi s Financ so izračunali, da se je v zadnjem letu ta skrčila za 1,4 milijarde evrov. Šestodstotna rast cen na eni in ničelni donos bančne vloge na drugi strani nas sili v razmislek o alternativnih, bolj donosnih možnostih vlaganj. A višji donosi praviloma pomenijo tudi večja tveganja.
Inflacija upočasnjuje tudi okrevanje po epidemiji, zato je Evropska komisija včeraj poslabšala napovedi gospodarske rasti za letos.
Najbolj je udarilo revne
Ekonomski inštitut Bruegel v analizi z naslovom “Koga je najbolj prizadela rastoča inflacija” ugotavlja, da so gospodinjstva z nizkimi dohodki nesorazmerno bolj prizadeta.
Razlog je med drugim v tem, da rastejo cene energentov, ki revnejšim predstavljajo večji delež mesečne porabe kot bolj premožnim in katerih porabo gospodinjstvo v kratkem času le stežka občutneje zmanjša. Spomnimo, da sta se tako elektrika kot zemeljski plin začela dražiti ravno na začetku kurilne sezone.
Medtem cene rastejo dalje. Včeraj je Evropska komisija dvignila napovedi letošnje rasti cen, tako za evrsko območje kot tudi za Slovenijo; pri nas pričakujejo 3,7-odstotno inflacijo (jeseni lani so napovedovali 2,2 odstotka), v evrskem območju so oceno dvignili za več kot odstotno točko, na 3,5 odstotka. Razlog za popravke so ozka grla v dobavnih verigah in visoke cene energentov, so pojasnili v Bruslju.
“Dvig ocen je bil pričakovan, predvsem zaradi nedavnih sprememb na trgu električne energije in zemeljskega plina, ki bodo imele srednjeročne posledice na dvig cen,” komentira Bojan Ivanc, vodja analitike pri Gospodarski zbornici Slovenije. Negotovost dobav zemeljskega plina iz Rusije zaradi dogajanja v Ukrajini povečuje tveganje, da bodo cene zemeljskega plina in posledično tudi elektrike ostale visoke dlje časa.
Se že vidi vrh?
Če ne bo presenečenj, naj bi se rast cen tekom letošnjega leta tako pri nas kot v evrskem območju začela umirjati. A Ivanc pravi, da januarska šestodstotna inflacija verjetno ni bila najvišja. “Februarja bodo podražitve še naprej prisotne pri električni energiji in naftnih derivatih, hrani in določenih industrijskih izdelkih, kjer se inflacija v maloprodajne cene preliva z zamikom od pol do enega leta,” meni.
Vrh bi po oceni GZS lahko dosegli ta ali prihodnji mesec. “V kasnejših mesecih pa bo k zniževanju inflacije prispeval tudi učinek osnove, saj je bila rast cen lansko leto iz meseca v mesec višja,” pojasni sogovornik.
Profimedia
Strah pred masovnimi dvigi plač
Še do nedavnega je ECB ocenjevala, da je naraščanje inflacije zgolj začasno in da se bo inflacija prihodnje leto umirila. Zdaj pa v Frankfurtu ocenjujejo, da so vse večja tveganja, da bo na višjih ravneh ostala dlje časa. Glavno tveganje vidijo v zunanjem dejavniku dražjih energentov in morebitni plačno-cenovni spirali.
“Glavno tveganje je visoka verjetnost, da se podražitve energentov prelijejo v višje plačne zahteve, čemur bi neizbežno sledila tudi storitvena inflacija. ECB nima veliko vpliva na gibanje cen energentov, ima pa določen vpliv na gibanje storitvenega dela inflacije,” razlaga Ivanc.
Šefica ECB Christine Lagarde je sicer prejšnji teden dejala, da “sekundarnih učinkov” pri ECB še vedno ne zaznavajo: da torej ni številčnejših plačnih poviškov ali pogajanj v tej smeri. Pri nas pa po občutnem, 24-odstotnem dvigu zdravniških plač zdaj tečejo pogajanja med vlado in drugimi sindikati javnega sektorja, katerih izplen bo pomemben tudi za prihodnja inflacijska gibanja.
novinarska konferenca ECB
Šefica ECB Christine Lagarde je prejšnji teden dejala, da “sekundarnih učinkov” v obliki masovnih dvigov plač pri ECB še vedno ne zaznavajo. Obenem pa nakazala, da bi ECB vseeno lahko dvignila obrestno mero.
Nemški pritisk
ECB je zaradi povišane inflacije pod močnim pritiskom nekaterih držav članic, ki želijo, da preneha z ekspanzivno monetarno politiko. Novi guverner nemške centralne banke Bundesbank Joachim Nagel je v sredo za Die Zeit dejal, da bo v primeru, da inflacija ostane na tem nivoju do marca, zahteval dvig obrestnih mer še v letošnjem letu.
V Nemčiji vlada velik strah pred povišano inflacijo, Nagel je prepričan, da je za letos napovedana štiriodstotna inflacija previsoka. Meni, da je v času sproščanja ukrepov in dobrih gospodarskih kazalcev potrebno zaostriti monetarno politiko.
Mešani signali iz Frankfurta
V Frankfurtu so že lani napovedali, da z letošnjim marcem začenjajo s postopnim opuščanjem odkupov obveznic, medtem ko dviga obrestnih mer do zdaj niso neposredno omenjali. Je pa Lagardova prejšnji teden signalizirala, da bi lahko tudi tega izvedli še letos.
Včeraj je nato prvi ekonomist ECB Philip Lanev objavi na blogerski platformi ECB zatrdil, da spremembe v smeri monetarne politike niso potrebne, češ da inflacijo poganjajo začasni dejavniki, ki bodo izzveneli. Temu pritrjuje tudi napoved Evropske komisije, ki kaže, da bo inflacija v evrskem območju (in tudi v Sloveniji) v 2023 že nazaj pri optimalnih dveh odstotkih.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje