Pred težko pričakovanim nastopom provokativne punk feministične zasedbe Pussy Riot na letnem vrtu Gala Hale smo se pogovarjali z eno od članic zasedbe, Olgo Borisovo. Povedala je, da je evropska turneja, s katero zbirajo denar za bolnišnico v Kijevu, zelo intenzivna, z odzivom občinstva so zelo zadovoljni. "Pravzaprav bi radi začeli globalno protivojno gibanje, ker čutimo, da si z občinstvom delimo iste vrednote," je dejala, opisala pa tudi, kako se je v zadnjem desetletju spremenil njen pogled na ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Pred dobrim desetletjem, februarja 2012, je zasedba Pussy Riot le dobro leto po svoji ustanovitvi nastopila v moskovski Katedrali Kristusa odrešenika. Nastop je zasedbo za vselej zaznamoval. Takoj ko so stopile z odra, so bile namreč tri članice skupine – Nadja Tolokonikova, Katarina Samucevič in Marija Aljohina – odvedene v lisicah ter aretirane zaradi “huliganstva, ki ga je motiviralo bogokletstvo”. V pridržanju so bile brez možnosti plačila varščine, po nekaj mesecih pa so bile obsojene na dvoletno zaporno kazen. Samucevič so pogojno izpustili oktobra 2012, Tolokonikova in Aljohina pa sta zaporno kazen kljub množičnim protestom, ki so razdvojili Rusijo, prestali skoraj do konca. Po 21 mesecih jima je bila odobrena amnestija.
Nadja Tolokonikova je v intervjuju za Guardian pred kratkim dejala: “Če se boriš z diktatorjem, kot je Vladimir Putin, moraš biti pripravljen tudi umreti – in jaz sem bila.” Njeno sporočilo pa ob ruski invaziji na Ukrajino dobiva nove razsežnosti.
Čeprav članice izhajajo iz različnih okolij in zagovarjajo drugačne ideološke nazore, jih vodi skupna narativa: feminizem, antiavtoritarnost in nasprotovanje represivni ter Putinovi imperialistični politiki. Pred težko pričakovanim današnjim nastopom zasedbe na letnem vrtu Gala Hale na ljubljanski Metelkovi smo se pogovarjali s članico Pussy Riot Olgo Borisovo.
Kako ste zadovoljne s turnejo do sedaj?
Naš urnik je zelo intenziven, saj skoraj vsak dan nastopamo v drugem mestu. Menim, da nam bo uspelo zbrati dovolj denarja za bolnišnico v Kijevu, kar je poslanstvo tokratne turneje. Veliko govorimo o vojni in Putinu, vedno znova skušamo Zahod opozoriti na nevarnosti spopadanja s Putinom danes.
Se vam je Marija Aljohina, ki je pred dvema tednoma pobegnila iz Rusije, uspešno pridružila?
Ja, ja, uspelo ji je. Z nami bo nastopala tudi v Sloveniji. Smo pa takrat preživljali tri zelo intenzivne dni, saj smo nenehno komunicirali v skupnem pogovoru. Marija je odšla iz Rusije v Belorusijo oblečena v oblačila dostavljalke hrane. Ko je prišla v Belorusijo, je želela prečkati mejo, pa ji to ni uspelo, saj ni imela ruskega potnega lista. Potem ji je v tretje le uspelo, vstopila je v Litvo in tam smo se vsi srečali.
Ali so katere izmed članic oziroma nekdanjih članic zasedbe Pussy Riot še vedno v Rusiji?
Nekatere so, na primer naša prijateljica Rita je v Moskvi. Tam živi svoje življenje, države noče zapustiti.
Je kot mnogi Rusi, ki države nočejo zapustiti, saj je ne želijo popolnoma prepustiti Putinu. Imate zanje kakšno sporočilo?
Občudujem vse, ki tej vojni nasprotujejo v Rusiji, in vse, ki sodelujejo v protivojnih gibanjih, ki jih je v Rusiji trenutno vedno več. Občudujem vse aktiviste, saj na dnevni ravni doživljajo kazenske pregone, prav tako dnevno spremljamo sprejemanje novih zakonov, ki so zasnovani tako, da preganjajo aktiviste.
Pravite, da odpor raste.
Mislim, da. Zdaj vidim, da je veliko mojih prijateljev, ki se prej niso ukvarjali s politiko, del protivojnega gibanja, čeprav je nasprotovati in protestirati zaradi novih zakonov in splošnega odziva vlade trenutno zelo nevarno.
Kako bi danes opisali stanje človekovih pravic v Rusiji?
Samo čedalje slabše je. Kot sem rekla, vsak dan beležimo nove kazenske pregone aktivistov in tudi med svojimi nastopi o njih govorimo ter na platnu prikazujemo posnetke aktivistov, ki so zaradi nasprotovanja vojni že v zaporu. Kar želimo narediti, je povedati svetu, da Rusija protestira in da je novica, da 80 odstotkov Rusov podpira vojno, lažna novica. Takšne informacije prihajajo neposredno od ruske vlade in gre za propagando. Radi bi, da Zahod te propagande ne bi več širil.
Kakšni so bili odzivi občinstva na nastopih do sedaj?
Bili so super. Veseli smo, da naše občinstvo na zelo strasten način doživlja problematike, kot so svoboda, človekove pravice … Po nastopih imamo včasih tudi javne pogovore. Vidim, da veliko ljudi po nastopu ostane in sodeluje v javni razpravi, sprašujejo, sodelujejo v dialogu, in zelo sem vesela, da jih vidim.
Kaj v zadnjem času slišite od svojih prijateljev v Ukrajini, kaj doživljajo?
Težko je opisati. Nekateri so se več dni skrivali, nekateri so pobegnili v Evropo ali v Gruzijo kot begunci. Putin jim je uničil življenja. Žalostno je, predvsem pa je žalostno, da je svet šele zdaj proti Rusiji uvedel težke sankcije. Po priključitvi Krima leta 2014 so bile sankcije zelo blage, nominalne, in mislim, da je Putin razumel, da posledice njegovih dejanj niso tako težke oziroma se z njimi ni težko spopasti. Zato je šel vedno dlje.
Kaj lahko preostanek sveta še naredi, da bi se vojna končala?
Lahko nehajo kupovati rusko nafto in plin. Nehati morajo poslovati z Rusijo, saj so vse vojne podobe in podobe pridržanih aktivistov posledica tega. Želimo, da svet vidi jasno povezavo med tema dvema dejavnikoma. Rezultat poslovanja z Rusijo so vojne in aretacije. Posamezniki lahko vplivajo na politike v svoji državi, lahko organizirajo svoje protestne akcije in zahtevajo, da njihove oblasti prenehajo poslovati z Rusijo. Ves ta denar gre na koncu namreč v vojno.
Putina kritizirate že nekaj časa. Kako se je v zadnjem desetletju spremenil vaš pogled nanj?
Zdaj ga vidim kot zelo psihopatskega manijaka. Zame je izgubil vse človeške plati – ne pravim, da jih je imel prej, ampak prej vsaj ni začel vojne. Zdaj mu je vseeno, vidimo, kako se šalijo o jedrski vojni in o tem, da bi Rusija morala bombardirati New York in Washington. Gre za popolno norost.
Če se vrnemo k vašemu nastopu. Kako vidite vlogo glasbe in nastopov, kot je vaš, v času, ko je v Ukrajini vojna?
Verjamem in čutim, da umetnost združuje ljudi, saj je skupnost veliko močnejša od katerekoli vlade. Zato bi pravzaprav radi začeli globalno protivojno gibanje, ker čutimo, da si z občinstvom delimo iste vrednote: smo proti vojni, proti diktaturi. Veliko ruskih glasbenikov zdaj podpira Ukrajino, organizirajo koncerte in zbirajo denar, da bi pomagali Ukrajincem, ki so žrtve Putinove vojne. Zdi se mi, da smo kot družba veliko močnejši od kateregakoli birokratskega moškega v obleki.
Kaj pa vam osebno pomeni glasba?
Sicer sem bolj umetnica kot glasbenica. Se pa mi zdi zelo lepo, da s prijatelji počneš tisto, v kar verjameš, in da za to najdeš formo, ki ti ustreza. Tako je bilo v mojem primeru in srečna sem, da lahko nastopam in govorim o pomembnih problematikah ter nekako vplivam na ljudi, ki so okrog mene. Najmanj, kar lahko naredim za Ukrajino, pa je, da ljudi ozaveščam.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje